zdravenovice+Nazaj na naslovnico

S cepljenjem proti gripi lahko preprečimo resne zaplete

Objavljeno 4. 11. 2026

Cepljenje proti gripi. Ilustrativna fotografija.
Cepljenje proti gripi. Ilustrativna fotografija.

Po državi se je začelo cepljenje proti gripi. Z njim ne zaščitimo le sebe pred težjim potekom bolezni in zapleti, temveč tudi bližnje in svojo okolico. Na NIJZ-ju zato cepljenje priporočajo vsem, še posebej ogroženim skupinam.

»S cepljenjem proti gripi pravzaprav vsak prispeva k temu, da družba lažje deluje, da bodo pozimi normalno delovale bolnišnice, da bo normalno potekal pouk v šolah in da bodo nemoteno delovala podjetja,« je na novinarski konferenci ob začetku cepljenja pojasnila nacionalna koordinatorica cepljenja Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Na inštitutu cepljenje priporočajo vsem prebivalcem, starejšim od šestih mesecev, zlasti tistim z večjim tveganjem za težji potek bolezni. To so starejši od 65 let, kronični bolniki, nosečnice, majhni otroci in osebe z izrazito čezmerno telesno težo. Priporočajo ga tudi zaposlenim v zdravstvu.

Po pojasnilih predstojnika infekcijske klinike UKC-ja Ljubljana Matjaža Jereba vsako leto za gripo zboli od pet do deset odstotkov ljudi, kakšno sezono morda celo 20 odstotkov. Za hudo obliko bolezni pogosteje zbolevajo prebivalci iz naštetih ogroženih skupin, a nihče ni popolnoma varen.

»Od teh, ki jih sprejmemo v bolnišnico, vsak šesti potrebuje obravnavo na intenzivnem oddelku. Gre za tako hud potek bolezni, da je bolnik neposredno življenjsko ogrožen.«

Matjaž Jereb, predstojnik infekcijske klinike UKC Ljubljana

Zapleti pri gripi namreč niso nedolžni, je poudarila sogovornica Grgič Vitek: »Pojavijo se lahko sekundarne okužbe, pogosto se pojavi pljučnica, lahko se poslabšajo že prisotne kronične bolezni: astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, srčno-žilna obolenja …« Po besedah Jereba gripa pri resnih primerih tako najpogosteje vodi v dihalno odpoved, brez podpore aparatov in znanja, ki ga imajo zdravstveni delavci na intenzivnih oddelkih, bi bila taka bolezen zanesljivo smrtna.

Kljub temu pa ljudje za gripo še vedno umirajo, je dejal Jereb: »Lani je na ljubljanski infekcijski kliniki zaradi gripe oziroma zapletov, povezanih z gripo, umrlo 35 ljudi. Morda na prvi vtis to ni visoka številka, ampak gre za usodo 35 ljudi in njihovih svojcev.«

Ne gre za prehodno virozo ali respiratorne viruse, gripa je sistemska bolezen. »Je bolezen, ki te položi v posteljo in ima resne zaplete, pogostejše zaplete kot številne druge virusne respiratorne okužbe, ki so običajno blažje in z redkejšimi zapleti,« je bil jasen.

Marta Grgič Vitek in Matjaž Jereb na novinarski konferenci NIJZ o cepljenju proti gripi
Marta Grgič Vitek in Matjaž Jereb na novinarski konferenci NIJZ.

Cepivo je varno

Cepljenje proti gripi je brezplačno, krije ga obvezno zdravstveno zavarovanje. Prebivalci se lahko cepijo v vseh zdravstvenih domovih, pri izbranih zdravnikih, v cepilnih centrih in v ambulantah območnih enot NIJZ-ja.

Cepivo je učinkovito in varno, je zatrdil Jereb: »Dobro vemo, da cepivo ne ščiti 100-odstotno, ampak zaščita je vseeno zadovoljiva pri preprečevanju težjega poteka bolezni, resnih zapletov in smrti.«

V lanski sezoni se je proti gripi v Sloveniji cepilo več kot 167.000 prebivalcev oziroma skoraj osem odstotkov celotne populacije. Med starejšimi od 65 let se jih je cepilo 110.000 oziroma dobrih 23 odstotkov. Čeprav se za cepljenje proti gripi odloča vse več prebivalcev, je precepljenost v Sloveniji še vedno daleč od želene, zlasti pa od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da se proti gripi cepi vsaj 75 odstotkov starejših odraslih, je poudarila Grgič Vitek.

Letos na voljo dve cepivi

V letošnji sezoni sta v Sloveniji na voljo dve cepivi. Cepljenje odraslih in otrok, starih šest mesecev ali več, poteka s cepivom Influvac, cepivo Fluad pa je namenjeno osebam, starim 50 let ali več.

Obe cepivi sta inaktivirani, kar pomeni, da ne vsebujeta živih virusov gripe, ampak samo delce virusa (antigene), ki spodbudijo imunski odziv po cepljenju za zaščito proti gripi, ne morejo pa povzročiti bolezni. Obe cepivi vsebujeta antigene treh sevov virusov gripe in zagotavljata zaščito pred sevi, za katere predvidevajo, da bodo v letošnji sezoni krožili na severni polobli.

Eno od obeh cepiv, ki sta na voljo v Sloveniji, vsebuje tudi adjuvans, ki je dodan cepivu zato, da izboljša zaščito pred gripo pri starejših odraslih. Prav pri tej starostni skupini je imunski odziv na cepljenja na splošno skromnejši, zato se s cepivi, ki so prilagojena starejšim odraslim, poskuša doseči boljši imunski odziv in s tem boljša zaščita pred težjim potekom bolezni in hospitalizacijo. Cepljenje z adjuvantnim cepivom se prednostno priporoča osebam, starim 65 let in več.

Video o cepljenju proti gripi

Oglejte si video na YouTubu.

V Sloveniji se je cepljenje proti sezonski gripi letos začelo 2. novembra 2026, nekoliko kasneje kot v preteklih letih. Razlog za kasnejši začetek so bile zamude pri dobavi cepiv, s katerimi so se spopadale tudi druge evropske države.

Dodatne uradne informacije: NIJZ: začetek cepljenja proti gripi 2026 in cepivi v sezoni 2026/2027 – vprašanja in odgovori.