zdravenovice+Nazaj na naslovnico

Ko se skrbi vrtijo v krogu: od zapisa do enega izvedljivega koraka

Objavljeno 17. 11. 2026

Skrbi ne moremo povsem izključiti, lahko pa jim namenimo manj prostora v dnevu. Zapis, razlikovanje med rešljivim problemom in negotovostjo ter kratka vaja pozornosti so lahko uporabno izhodišče.

Med kuhanjem razmišljamo o neodgovorjenem sporočilu, med pogovorom o jutrišnjem sestanku, na poti domov pa ponovno premlevamo isto težavo. Skrb sama po sebi ni znak, da je z nami nekaj narobe. Težavno postane, ko zavzame toliko prostora, da se težko posvetimo temu, kar pravkar počnemo. Takrat lahko pomaga preprost način, kako misli zapisati in določiti naslednji korak.

Najprej poimenujte, kaj vas obremenjuje

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) stres opisuje kot naraven odziv na zahtevne okoliščine. Spremljajo ga lahko napetost, razdražljivost in težave s koncentracijo, odzivi pa se med ljudmi razlikujejo. Zato primerjanje s sodelavcem, ki navzven deluje miren, ni posebej uporabno. Bolj smiselno je prepoznati, kaj obremenjuje vas in kako vpliva na vaš dan.

Program NHS Every Mind Matters predlaga, da skrbi zapišemo na papir ali v beležko. Namesto dolgega dnevnika zadostuje kratek stavek. Ob občutku, da je »vsega preveč«, lahko na primer napišete: ne vem, katera od treh službenih nalog ima prednost. Zdaj je pred vami nekaj konkretnega, o čemer lahko razmišljate bolj usmerjeno.

Ločite problem od vprašanja brez odgovora

NHS razlikuje med težavami, pri katerih lahko ukrepamo, in hipotetičnimi skrbmi, ki jih trenutno ne moremo razrešiti. Pri prvih določimo, kaj bomo naredili, kako in kdaj. V opisanem primeru bi bil naslednji korak kratek pogovor z nadrejenim o prednostih. Ni treba, da načrt reši ves teden; dovolj je, da razjasni prvo odločitev.

Drugačna je misel, kaj vse bi se lahko zgodilo čez več mesecev. Če zanjo trenutno ni uporabnega dejanja, jo lahko prepoznamo kot negotovost, ne kot nalogo, ki zahteva takojšnjo rešitev. To ne pomeni zanikanja tveganj. Pomeni, da razlikujemo med pripravo na resničen problem in ponavljanjem istega vprašanja brez novih informacij.

Vprašajte se: kaj je najmanjši korak, ki ga lahko naredim? Če ga trenutno ni, dodatno premlevanje še ni načrt.

Kratek prostor za skrbi, nato vrnitev k dnevu

Če misli ves čas prekinjajo opravila, NHS predlaga omejen čas za ukvarjanje s skrbmi, na primer deset do petnajst minut. Takrat pregledamo zapisano in poiščemo možne rešitve. Ko se ista misel vrne zunaj tega časa, se lahko spomnimo, da smo ji prostor že namenili. Gre za vajo, ki jo preizkusimo, ne za zahtevo, da moramo misli vedno nadzorovati.

WHO v priročniku Doing What Matters in Times of Stress opisuje tudi usmerjanje pozornosti v sedanji trenutek. Opazimo, kaj čutimo in o čem razmišljamo, nato pozornost prenesemo na telo in okolico. Stopala nežno pritisnemo ob tla, začutimo oporo stola ter opazimo predmete in zvoke okoli sebe. Dihanja ni treba siliti; namen je ponovno zaznati, kje smo in kaj počnemo.

Tak kratek postanek lahko povežete z vsakdanjim prehodom: ko zaključite klic, pridete domov ali odložite nakupovalne vrečke. Nato izberite eno opravilo in se mu posvetite. Vaja ne odstrani dolgov, zahtevnega odnosa ali preobremenitve v službi. Lahko pa pomaga, da se k odločitvam vrnete z več pozornosti za trenutne okoliščine.

Vsega ni treba reševati samostojno

WHO priporoča stik z ljudmi, ki jim zaupamo, in pogovor o obremenitvah. Včasih potrebujemo poslušalca, drugič povsem praktično pomoč. Bližnjemu lahko jasno poveste, ali želite pogovor ali pomoč pri posamezni nalogi. Če je vir stresa prevelik obseg obveznosti, naj bo del načrta tudi pogovor o njihovi razporeditvi, ne le nova sprostitvena tehnika.

Začnite z eno možnostjo, ki se vam zdi sprejemljiva, in opazujte, ali vam koristi. Če stiska vztraja, se stopnjuje ali pomembno ovira delo, odnose in vsakodnevno delovanje, se obrnite na osebnega zdravnika oziroma strokovnjaka za duševno zdravje. Samopomoč ni preizkus značaja. Potreba po dodatni podpori pomeni, da je smiselno razširiti pomoč, ne da ste pri obvladovanju skrbi odpovedali.