En sam klop lahko trajno spremeni življenje

Slovenija je čudovita dežela številnih gozdov in travnikov, kjer so razširjeni klopi (vrste Ixodes ricinus), ki lahko prenašajo resne bolezni. Zaradi nevarnosti, ki jih lahko pik enega samega klopa povzroči, si lahko v nadaljevanju preberete osnovne značilnosti dveh najpogostejših bolezni: lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa, in se seznanite z najpomembnejšimi preventivnimi ukrepi, ki nas pred posledicami ugrizov klopov tudi varujejo.

Besedilo: NIJZ, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Klopi prezimijo v listju, skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Aktivni postanejo zgodaj spomladi z dvigom temperature tal, ob ustreznih pogojih pa lahko ostanejo dejavni vse do pozne jeseni. Običajno se zadržujejo pri tleh, v gozdni podrasti, grmovju, na robovih jas, ob rekah, močvirjih, v travi in na vrtu. Največ jih je do nadmorske višine 600 m, v višjih legah jih je manj (lahko so prisotni tudi do 1600 m nadmorske višine). Ljudje in živali postanemo njihov gostitelj, medtem ko se gibamo na prostem. Klop nas zazna s čutili, zleze na naše telo in poišče primerno nežno mesto – lasišče, za ušesi, vrat, pazduha, roke, popek, dimlje, noge, kolena ali drugod. Na kožo se pritrdi tako, da svoj rilec porine globoko v kožo. Vboda običajno ne čutimo, zato je prisotnost klopa na koži pogosto spregledana. Če je klop okužen, med sesanjem s slino v naše telo vnese povzročitelja bolezni.

Klopi prezimijo v listju, skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh.

Najpogostejši bolezni, ki jih v Sloveniji prenašajo klopi, sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis.

Lymska borelioza

Povzročitelj je bakterija, v Sloveniji se pojavlja po vsej državi, letno imamo med 5.000 in 7.000 novih primerov obolelih. Bolezen običajno poteka v treh fazah.

Čas od okužbe do prvih simptomov bolezni (inkubacijska doba) je 3 do 32 dni. V prvi fazi se pojavi značilna sprememba na koži – nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi navzven, na sredini bledi in dobiva obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa, je majhna ali velika. Rdečina lahko izgine brez zdravljenja, vendar okužba vseeno prodira dalje. Treba je vedeti, da spremembe na koži niso vedno prisotne. Druga in tretja faza bolezni se lahko pojavita po več mesecih ali letih po okužbi. Pojavijo se znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov: kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca. Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki, pomembno je zgodnje prepoznavanje bolezni, ker je zdravljenje takrat praviloma precej učinkovito. Cepiva, ki bi bolezen preprečilo, še ni na voljo.

Klopni meningoencefalitis (KME)

Je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki je v Sloveniji endemična (pojavlja se na določenih predelih), letno imamo nekaj sto novih primerov obolelih. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo v Evropi. Virus se lahko na ljudi prenese z vbodom okuženega klopa, lahko pa tudi z uživanjem nepasteriziranega mleka/mlečnih izdelkov okuženih živali (ovce, koze, krave). Bolezen običajno poteka v dveh fazah.

Prva faza nastopi v 7 do 14 dneh po vbodu klopa z neznačilno vročino (traja 2 do 4 dni), bolečinami v mišicah, utrujenostjo in glavobolom. Težave v nekaj dneh minejo, sledi obdobje navideznega izboljšanja, ki traja nekaj dni do tri tedne. Sledi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko vročino in močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, otrdelostjo vratu, občutljivostjo na svetlobo, tresenjem rok, jezika, težavami z zbranostjo, lahko z motnjami zavesti, ohromitvami udov in/ali dihalnih mišic, redko tudi s smrtjo. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana delovno sposobnost, manjša sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja ter ohromitve. Zdravila za bolezen ni na voljo, zdravljenje je omejeno le na lajšanje bolezenskih znakov in podporno zdravljenje. Najučinkovitejši ukrep za zaščito je cepljenje. Priporočamo ga vsem osebam od enega leta starost, ki se gibljejo ali živijo na območjih, kjer se KME pojavlja. Cepivo je varno in učinkovito. Cepljenje lahko opravite na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (tudi v Novem mestu) ali pri svojem osebnem zdravniku.

Kako se lahko zaščitimo in preprečimo okužbe, povezane s klopi?

  • Nosimo oblačila svetlih barv, dolgih rokavov in hlačnic, ki pokrivajo večji del telesa;
  • uporabljamo repelente (sredstva, ki odganjajo klope);
  • ob vrnitvi iz narave se temeljito pregledamo (lasišče, predel za ušesi, roke, dlani, dimlje, kolena in noge), se oprhamo, umijemo glavo in operemo oblačila;
  • kadar opazimo že prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo s pomočjo koničaste pincete. To storimo tako, da ga primemo čim bližje koži in ga z odločnim potegom izvlečemo, pri tem ga z ničemer ne mažemo, vrtimo ali kako drugače rotiramo;
  • mesto vboda opazujemo še vsaj nekaj tednov po odstranitvi klopa; odsvetujemo uživanje nepasteriziranega mleka/mlečnih izdelkov domačih živali (koz, ovac in krav);
  • za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom svetujemo cepljenje od enega leta starosti.

Najpogostejši bolezni, ki jih v Sloveniji prenašajo klopi, sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis.

Predvsem pa delujmo odgovorno v skrbi za lastno zdravje in naš planet. Mile zime in tople pomladi imajo velik vpliv na preživetje klopov in s tem prenos bolezni, a so le ena od zdravstvenih posledic podnebnih sprememb.

Zadnji prispevki

Pametno sončenje

Besedilo: Petra Šauperl Izpostavljanje soncu ima poleg lepega, zagorelega videza, zaradi katerega smo videti mlajši