Intervju: prim. dr. Aleksander Stepanovič, predsednik združenja zdravnikov družinske medicine.
Zboli lahko vsak, najbolj ogroženi so pa majhni otroci do 2. leta starosti, kronični bolniki in starejši. Pri majhnih otrocih okužba najpogosteje poteka v obliki vnetja srednjega ušesa, sinusov in nosnih votlin, medtem ko pri starejših največkrat v obliki pljučnice.
V Sloveniji za pnevmokoknimi boleznimi zbolevamo pogosteje kot drugod v Evropi. Otroci se proti pnevmokoknim okužbam lahko brezplačno cepijo od leta 2015, a kljub 60-odstotni precepljenosti med njimi, to ni dovolj za kolektivno imunost.
Še manjša številka cepljenih je med odraslo populacijo, a s sprejetjem brezplačnega cepljenja proti pnevnokoknim okužbem za vse kronične bolnike in starejše od 65 je odprta nova možnost zaščite proti pljučnici, je poudaril prim. dr. Aleksander Stepanovič, predsednik združenja zdravnikov družinske medicine. Stroka cepljenje priporoča, želja je, da se doseže kolektivna imunost, za to je namreč potrebna 80 do 85-odstotna precepljenost.
Marsikdo verjetno z izrazom pnevmokokna okužba ni seznanjen. Pnevmokok je bakterija, ki jo poznamo že več kot 100 let. Obstaja okoli 100 različnih vrst oziroma sevov bakterije, med katerimi lahko večina povzroči razvoj bolezni. Bakterija ima posebno polisaharidno kapsulo, zaradi česar jo naš imunski sistem težje prepozna in uniči, kar ji omogoča naselitev v nosni sluznici in žrelu. »Zboli lahko vsak, najbolj ogroženi so pa majhni otroci do 2. leta starosti, kronični bolniki in starejši. Pri majhnih otrocih okužba najpogosteje poteka v obliki vnetja srednjega ušesa, sinusov in nosnih votlin, medtem ko pri starejših največkrat v obliki pljučnice. Lahko pa pride tudi do okužbe krvi in vnetja možganskih ovojnic oz. meningitisa. Takrat govorimo o t. i. invazivni pnevmokokni bolezni, ki ima hude posledice in nas tudi najbolj skrbi. Nekatere hujše pnevmokokne okužbe se lahko končajo tudi s smrtjo,« je povedal predsednik združenja zdravnikov družinske medicine, prim. dr. Aleksander Stepanovič, dr. med.
Kako pride do okužbe?
Prof. dr. Matjaž Jereb iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pojasni, da se sama okužba prenaša kapljično ob tesnem stiku dveh ljudi: »Gre za okužene kapljice, ki jih ob dihanju in kašljanju izločamo v okolico. In kadar sta dva posameznika na dovolj kratki razdalji, znotraj enega metra, lahko pride do prenosa okužbe. Pri tem je pomemben element tudi kolonizacija. Vir okužbe je namreč lahko bolnik, lahko pa posameznik, ki ima v sluznicah dihal, predvsem nosu in žrelu, prisotne bakterije oziroma pnevmokoke. Po naših podatkih je v predšolskem obdobju med 40 odstotki in vse do 90 odstotkov otrok krajše ali daljše obdobje koloniziranih s pnevmokokom, kar pomeni, da so lahko vir okužbe odraslih in starejših, prav tako pa lahko pride do okužbe pri njih samih.«
Prof. dr. Matjaž Jereb je povedal še, da je v slovenski populaciji okoli 10.000 okužb letno. Od tega okoli 20 odstotkov bolnikov sprejmejo v bolnišnično okolje in približno 20 odstotkov od teh zdravijo na oddelkih za intenzivno zdravljenje. Pri slednjih je smrtnost pomembno višja kot pri ostalih, giblje se med 20 in 30 odstotki.
Kako prepoznamo pnevmokokno okužbo?
- Vnetje srednjega ušesa je najpogostejša pnevmokokna bolezen pri otrocih. Kaže se z bolečino v ušesu, pordelim in rdečim bobničem, lahko z izcedkom iz ušesa in povišano telesno temperaturo, pri dojenčkih lahko tudi z razdražljivostjo in drisko.
- Pnevmokokna pljučnica se prične nenadoma z mrzlico, visoko telesno temperaturo, kašljem z gnojnim rumenim izmečkom, ostro bolečino v prsih, ki se poslabša ob globokem vdihu, povišanim utripom srca, oslabelostjo.
- Bakteriemija je okužba krvi, do katere pride zaradi vdora bakterije v kri. Posledica bakteriemije je sepsa.
- Za pnevmokokni meningitis so značilni bruhanje, povišana telesna temperatura, glavobol, utrujenost, razdražljivost, trd vrat, nevrološki izpadi, krči in koma.
Pljučnica, strah in trepet domov za starejše občane
Pljučnice se zelo bojijo tudi v domovih za starejše občane, pravi predsednica sekcije za DSO ZZDM dr. Tanja Petkovič, dr. med: »V domovih za starejše občane je nastanjenih približno 20.000 ljudi, povprečna starost je 86 let in med njimi je okoli 80 odstotkov takšnih, ki so gibalno ovirani. Pljučnica v naših okoljih je diagnoza, ki se je zelo bojimo in skušamo narediti vse, kar je v naši moči, da to preprečimo, saj praktično vsi stanovalci spadajo med visoko ogrožene paciente.«
Pljučnica nastanjenim v domovih za ostarele ima lahko več posledic – posamezniku lahko poslabša kvaliteto življenja ali povzroči hujšo okvaro pljuč. Lahko je tudi razlog za bolnišnično zdravljenje, ki si ga nihče ne želi, ali celo zdravljenje na intenzivnem oddelku, ki pa ima lahko, v najslabšem primeru, slab izid.
Kako se zaščititi?
Z letošnjim letom je cepljenje proti pnevmokoknim okužbam na voljo brezplačno vsem starejšim od 65 let ter kroničnim bolnikom.
Cepljenje se opravi z enim samim odmerkom, enkratna revakcinacija pa je pri starejših od 65 let priporočljiva po 5. Letih v primeru, če so cepljenje opravili pred 65. letom. Cepivo je varno, saj gre za mrtvo cepivo, kar pomeni, da vsebuje le očiščene delce mikroba in posledično ne more povzročiti pnevmokokne okužbe. Cepivo je 23 valentno, v njem se nahajajo tisti serotipi pnevmokoka, ki najpogosteje povzročajo invazivno bolezen. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam lahko opravimo istočasno s cepljenjem proti gripi. Cepite se lahko pri izbranem pediatru ali osebnem zdravniku, v cepilni ambulanti zdravstvenega doma ali v lokalni izpostavi NIJZ.
