Prehlad, viroza ali seneni nahod

Besedilo: Maja Kolšek Šušteršič, dr. med., spec. druž. med.

V času epidemije s koronavirusno boleznijo covid-19 smo ljudje postali zelo pozorni na vse simptome in znake, ki se pojavijo in bi lahko pomenili okužbo. Simptomi in znaki okužbe s covidom-19, ki so značilni tudi za druga virusna obolenja, se prepletajo s tistimi, ki jih povzročajo alergije na pelode rastlin.

Ravno alergije so v tem letnem času zelo pogoste in posledično pri bolnikih ob trenutni epidemiološki situaciji povzročajo strah in zaskrbljenost. Da bi lažje razločili med obema stanjema, bomo v nadaljevanju opisali podobnosti in razlike v poteku enega in drugega.

Kako vemo, da gre za prehlad

Prehlad je najpogostejša okužba v vseh starostnih obdobjih. Odrasla oseba za prehladom povprečno zboli od tri- do petkrat letno, otroci pa še pogosteje. Povzroča ga lahko preko 200 različnih virusov.

Okužba se prenaša z vdihavanjem drobnih kapljic v zraku potem, ko obolela oseba kihne ali zakašlja, lahko pa tudi z dotikanjem okuženih površin in prenosom v usta ali nos. Okužba se hitro širi v zaprtih kolektivih. Družinski člani običajno zbolevajo v razmiku od enega do petih dni.

Diagnozo običajno postavimo s kliničnim pregledom, zdravimo pa le simptomatsko, torej z lajšanjem motečih simptomov. Med simptomi so najizrazitejši izcedek iz nosu, zamašen nos, kihanje, praskajoče in pekoče bolečine v žrelu, solzenje oči, suh kašelj, lahko tudi blago povišana telesna temperatura in blag glavobol.

Zdravljenje prehlada

Pri zdravljenju sta pomembna počitek in dobra hidracija, pomagamo si lahko z grgranjem tople slane vode, izpiranjem nosu s fiziološko raztopino, inhalacijami ter uporabo nosnih dekongestivov.

Gre za benigno stanje, ki mine samo od sebe, redko pa se zaplete, na primer z vnetjem sinusov ali srednjega ušesa, akutnim poslabšanjem astme ali okužbo spodnjih dihal.

Prehlad običajno traja sedem dni, simptomi so najintenzivnejši med drugim in četrtim dnevom bolezni. Nato postopoma izzvenijo. Pri 25 % bolnikov ostane trdovraten kašelj, ki lahko traja še več tednov.

Kako vemo, da nas muči seneni nahod   

Seneni nahod ali alergijski rinitis imenujemo skupek simptomov in znakov, ki se pojavljajo pri preobčutljivih osebah po stiku z alergeni, ki jih vdihnejo.

Alergeni so sicer neškodljive snovi, na katere se bolnikov imunski sistem neustrezno in burno odzove. Inhalacijski alergeni so lahko tisti iz zunanjega okolja (pelodi trav, dreves, zeli in plesni) ali iz notranjega okolja (pršice, žuželke, živalski izločki, glive in plesni).

Glede na tip alergena ločimo sezonski ali celoletni alergijski rinitis. Sum postavimo z natančno anamnezo ter kliničnim pregledom, dokončno diagnozo pa potrdimo s kožnimi vbodnimi testi in krvnimi preiskavami z dokazovanjem protiteles proti specifičnim alergenom. Te preiskave izvaja alergolog ali otorinolaringolog.

Bolezen se kaže s kihanjem, zamašenim nosom, vodenim izcedkom iz nosu, občutkom srbenja v nosu, očeh, ustih in žrelu, lahko tudi po koži, veznice so pordele, oči se solzijo, lahko se pojavijo oslabljen voh, kašelj in pri hujšem poteku še glavobol. 

Bolezen je benigne narave, lahko pa močno slabša kakovost življenja. Težave običajno trajajo daljši čas. Pri sezonskem rinitisu težave sovpadajo s cvetenjem določenih rastlin, pri celoletnem rinitisu pa s stikom z znanim alergenom.

Zdravljenje senenega nahoda

Praviloma zdravimo le moteče simptome – uporaba sistemskega antihistaminika, nosnega dekongestiva ali kortikosteroidnega pršila ter antihistaminika v obliki kapljic za oči.

Ob hudih težavah je v določenih primerih mogoča tudi imunoterapija, torej zdravljenje z izpostavljanjem majhnim odmerkom alergenov v obliki podkožnih injekcij ali zdravil, ki jih bolnik zaužije z namenom, da se telo nanje »navadi« in postanejo simptomi blagi.

Simptomi se precej prekrivajo

Simptomi in znaki prehlada ter senenega nahoda se precej prekrivajo, vendar pa je vseeno mogoče opaziti tudi kar nekaj razlik, ki so nam v pomoč pri postavljanju diagnoze.

Predvsem moramo biti pozorni na trajanje in potek bolezni, morebitno sezonsko pojavljanje, izcedek iz nosu, ki se pri obeh razlikuje, prisotnost vročine in širjenje bolezni v istem gospodinjstvu. Tudi odziv na uporabo antihistaminika nam je lahko nekoliko v pomoč. Če smo v dilemi in z omenjenimi predlogi težav ne moremo omiliti, je prav, da se obrnemo na izbranega družinskega zdravnika, ki bo po pregledu postavil diagnozo in ustrezno ukrepal.

Na spletnih straneh ARSO in NIJZ je mogoče dobiti informacije o obremenjenosti zraka z alergeni, na spletu so dostopni tudi koledarji cvetenja.