Ob svetovnem dnevu limfedema, ki ga obeležujemo 6. marca, Onkološki inštitut Ljubljana opozarja na pomen zgodnjega prepoznavanja in pravočasne ter celostne obravnave kronične bolezni limfnega sistema, ki zaradi vse boljšega preživetja onkoloških bolnikov postaja vse pogostejši spremljevalec zdravljenja raka. Z naraščajočo pojavnostjo raka in izboljšanimi možnostmi preživetja po diagnozi rak se povečuje število bolnikov s sekundarnim limfedemom – kroničnim stanjem, ki lahko pomembno vpliva na kakovost življenja.
Limfedem je kronično otekanje, ki nastane zaradi motenega delovanja limfnega sistema, limfna tekočina pa se posledično kopiči v medceličnem prostoru. Bolezen povzroča otekanje področja telesa, omejeno gibljivost in ponavljajoče se okužbe ter pomembno vpliva na vsakodnevno življenje bolnikov.
Vzroki limfedema
Vzrokov za nastanek limfedema je več. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI Ljubljana) obravnavajo predvsem sekundarni limfedem, ki se razvije kot posledica operativnega in/ali radioterapevtskega zdravljenja raka, lahko pa nastane tudi zaradi same bolezni ali celo kot njen prvi simptom. Najpogosteje se pojavi v prvem letu po začetku zdravljenja raka, možen pa je tudi kasnejši nastanek.
Ambulanta za limfedem
V Ambulanti za limfedem, ki na OI Ljubljana deluje tretje leto, so doslej obravnavali že več kot 1.000 bolnikov z akutnim in kroničnim sekundarnim limfedemom. V tem času so vzpostavili klinično pot, ki omogoča pravočasno in celostno obravnavo. V ambulanti obravnavajo večinoma bolnike z limfedemom v začetni fazi, s čimer preprečujejo napredovanje bolezni in zmanjšujejo tveganje za zaplete, kot so kožne spremembe in okužbe.
Ambulanta deluje štiri dni v tednu, v njej sta vedno prisotni specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine ter limfterapevtka. Letno opravijo več kot 400 prvih pregledov, število obravnav pa narašča, saj gre za kronično stanje, ki zahteva spremljanje vse življenje. Bolnike po prvem pregledu vabijo na letne kontrolne preglede, kjer ocenijo stanje in prilagodijo nadaljnjo obravnavo. Pomemben poudarek obravnave je izobraževanje bolnikov in njihovih svojcev ob morebitnem poslabšanju stanja.
»Trenutno izvajamo konzervativno zdravljenje limfedema, prizadevamo pa si za uvedbo novih diagnostičnih metod, razvoj kirurškega zdravljenja ter za vzpostavitev mreže za obravnavo limfedema na primarnem zdravstvenem nivoju, saj si želimo poenotiti način obravnave limfedema in olajšati bolnikom dostopnost do zdravstvenih storitev, ko jih zares potrebujejo,« je povedala asist. Nataša Puzić Ravnjak, dr. med., vodja oddelka za fizikalno in rehabilitacijsko medicinona OI Ljubljana. Velik pomen pri obravnavi bolnikov z limfedemom dajejo izobraževanju o limfedemu in samopomoči, dekongestivni terapiji, doslednem nošenju kompresijskih oblačil, izvajanju ustreznih vaj ter skrbni negi kože.
Po ocenah je na svetu več kot 250 milijonov ljudi z limfedemom, zato OI Ljubljana ob svetovnem dnevu limfedema poudarja pomen celostne in pravočasne obravnave, stalnega spremljanja bolnikov ter nadaljnjega razvoja strokovnih pristopov za izboljšanje kakovosti njihovega življenja.
Sodobne diagnostične metode
Onkološki inštitut Ljubljana želi pristopiti v mrežo centrov LE&RN (Network of Lymphatic Disease Centers of Excellence), mednarodno mrežo zdravstvenih centrov, ki izpolnjujejo strokovne standarde za obravnavo limfnih bolezni, ki s strokovnim delom in raziskovanjem nenehno skrbijo za izboljšanje kakovosti življenja bolnikov z limfedemom in njihovih družin. Želja je tudi uvedba sodobnih diagnostičnih metod, kot so segmentna bioimpedanca, ICG-limfografija in visokoločljivostni ultrazvok. Te metode omogočajo natančnejšo in individualizirano obravnavo bolnikov ter predstavljajo pomemben korak k uvedbi kirurških tehnik zdravljenja, operativnega zdravljenja, kot sta limfovenska anastomoza in transfer bezgavk.
Besedilo: Onkološki inštitut Ljubljana
