Manj skrbi, več narave – zaščitite se pred klopi
Narava se prebuja, z njo pa tudi klopi – majhni zajedavci, ki lahko prenašajo povzročitelje človeku nevarnih bolezni, kot sta klopni meningoencefalitis (KME) in lymska borelioza. Za KME v zadnjih letih v Sloveniji povprečno zboli okoli 100 ljudi na leto. Nekaterim bolezen pušča trajno invalidnost, lahko vodi celo v smrt. Cepljenje učinkovito in varno ščiti pred KME.
Besedilo: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
»Slovenija spada med države z največjo pojavnostjo KME in lymske borelioze. V zadnjem desetletju je za KME v Sloveniji zbolelo povprečno okrog 100 oseb letno, za lymsko boreliozo pa v povprečju okoli 4.500 oseb letno,« je na novinarski konferenci povedala dr. Marta Grgič Vitek, epidemiologinja in nacionalna koordinatorica programa cepljenja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Pogostost KME je največja na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji, pogostost lymske borelioze pa na Goriškem in Gorenjskem.
Tudi letos bo klopov razmeroma veliko
Klopi so že aktivni po večjem delu Slovenije, izjema so predvsem višje ležeče lege Gorenjske in Koroške, je povedala biologinja Tea Knapič iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. »Glede na razmere pričakujemo sezono, primerljivo z lansko, z razmeroma visokim številom klopov,« je dejala.
Klopi sicer postanejo dejavni, ko temperatura tal preseže približno 6 °C. V milejših zimah lahko klopi postanejo aktivni že zelo zgodaj, tako da jih je največ spomladi, nato pa poletna suša in vročina zmanjšata njihovo aktivnost. Nato postanejo bolj aktivni še jeseni, a manj kot v spomladanskem času.
V Sloveniji poznamo 16 vrst klopov, najbolj razširjen je gozdni oziroma navadni klop (Ixodes ricinus), ki je razširjen po vsej državi. Klope sicer najdemo povsod, kjer so prisotni njihovi gostitelji – v gozdovih, na gozdnih robovih, travnikih, pa tudi v parkih in vrtovih. Tveganje za stik s klopi pa je lahko v določenih obdobjih izrazito povečano, pravi Tea Knapič. Glede na to, da veliko časa preživi na terenu, se pred klopi zaščiti z ustreznimi oblačili, nadene si dolge rokave in hlače, pri čemer si nogavice potegne čez hlačnice, prav tako nosi zaprto obutev. Po vrnitvi iz narave se temeljito pregleda po telesu. Proti KME je cepljena.
Simptomi KME
Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana zdravijo dve tretjini bolnikov, ki v Sloveniji zbolijo za KME. Zbolevajo ljudje vseh starosti, je pa med zbolelimi nekoliko več moških, je povedala dr. Petra Bogovič, infektologinja z UKCL. »KME se po navadi začne z vročino, glavobolom, slabšim počutjem, utrujenostjo. To traja nekaj dni, po kratkotrajnem izboljšanju bolezen izbruhne v hujši obliki: bolniki imajo višjo vročino, hujši glavobol, pogosto bruhajo, nekaterim se začnejo tresti roke, jezik, lahko imajo težave s spominom, razmišljanjem, postajajo bolj zaspani, pride lahko tudi do nezavesti, pri nekaterih tudi do ohromitev,« je potek bolezni opisala dr. Petra Bogovič.
Posledice KME
Več kot polovica bolnikov povsem ozdravi, od 0,5 do 2 odstotka bolnikov umre, pri 5 do 10 odstotkih bolezen pušča ohromitve, ki se pogosto ne popravijo v celoti. Dobra tretjina bolnikov z meningoencefalitisom ima po preboleli bolezni glavobole, motnje spomina, motnje zbranosti, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja. Bolnike po prebolelem KME tako spremljajo še leto dni po preboleli bolezni, v primeru težav tudi dlje.
Med tistimi, ki jim je meningoencefalitis pustil trajne posledice, je tudi Janez Zobec. Pred več kot 20 leti je med sprehodom v gozdu dobil klopa, nato pa tako zbolel, da je bil nekaj časa celo v kritičnem stanju, saj so mu začeli slabeti tudi srce in pljuča. Po štirimesečni rehabilitaciji v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča je sicer pridobil samostojnost, a ima zaradi ohromitve še vedno težave z desno stranjo telesa.
Cepljenje kot preventiva pred KME
Kot je poudarila Grgič Vitek, lahko KME uspešno preprečimo s cepljenjem. Cepljenje proti KME se priporoča vsem prebivalcem, starejšim od enega leta starosti. Priporočljivo je, da se cepljenje opravi še pred aktivnostjo klopov, torej pred pričetkom toplejšega obdobja. Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez 5 do 12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, pozneje pa na pet let, je povedala dr. Marta Grgič Vitek.
Cepljenje proti KME je brezplačno za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto starosti, in otroke, rojene leta 2016 in pozneje. Do cepljenja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja so upravičene tudi nekatere generacije odraslih. Za zdaj so upravičeni tisti, ki so rojeni med letoma 1970 in 1981.
Obvezno zdravstveno zavarovanje krije tri odmerke, tako da tistim, ki so samoplačniško že opravili osnovno cepljenje, pripadajo trije poživitveni odmerki.
NIJZ je za program cepljenja za leto 2026 predlagal, da se možnost cepljenja proti KME v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja omogoči še dvema generacijama odraslih (rojenim v letih 1982 in 1983). Nov program cepljenja še ni bil potrjen.
Po podatkih raziskave EHIS iz leta 2019 je okoli 22 % slovenskih prebivalcev cepljenih z najmanj enim odmerkom cepiva proti KME. Redno pa se proti KME cepi okrog 8 % prebivalcev. Tudi generacije, ki so upravičene do cepljenja v breme OZZ, nimajo bistveno boljše precepljenosti proti KME.
Proti lymski boreliozi cepiva ni, bolezen se zdravi z antibiotiki.
OKVIR
Kaj je KME
Klopni meningoencefalitis (KME) je resna virusna bolezen osrednjega živčevja (vnetje možganov in možganskih ovojnic), ki ima lahko trajne zdravstvene posledice in je lahko celo smrtno nevarna. Velika večina okužb s KME je posledica vboda okuženega klopa. Okužimo pa se lahko tudi z zaužitjem nepasteriziranega mleka (in mlečnih izdelkov) okuženih krav, koz in ovac.
Številke:
1/3 bolnikov ima po okužbi s KME trajne posledice.
2 % bolnikov s KME umre, pri 5 do 10 odstotkih bolezen pušča ohromitve, ki se pogosto ne popravijo v celoti.
16 vrst klopov poznamo v Sloveniji, najbolj razširjen je gozdni oziroma navadni klop (Ixodes ricinus), ki je razširjen po vsej državi.
100 oseb (približno) na leto v Sloveniji zboli za KME.
4.500 oseb letno v Sloveniji zboli za lymsko boreliozo.
