ZDRAVI POZIMI – Okužbe dihal: vrste, znaki in ukrepi

Okužbe dihal so zelo pogoste nalezljive bolezni, ki prizadenejo zgornja ali spodnja dihala. Povzročajo jih predvsem virusi, redkeje bakterije, izjemoma tudi drugi mikroorganizmi. Večina okužb poteka blago, nekatere pa lahko povzročijo resne zaplete, zlasti pri starejših, kroničnih bolnikih, nosečnicah in majhnih otrocih.

Okužbe dihal so bolezni, ki prizadenejo zgornja ali spodnja dihala:

• Zgornja dihala: nos, obnosne votline, žrelo, mandlji, grlo.
• Spodnja dihala: sapnik, bronhiji, pljuča.

Povzročajo jih najpogosteje virusi, redkeje bakterije, zelo redko pa glivice.

Kako se okužbe dihal prenašajo?

Najpogostejše okužbe dihal so prehlad, gripa (influenca), covid‑19, vnetje žrela (faringitis), vnetje mandljev (tonzilitis), vnetje obnosnih votlin (sinuzitis), bronhitis in pljučnica.

Okužbe dihal so nalezljive in se širijo predvsem:

• s kapljičnim prenosom (kašljanje, kihanje, govorjenje),
• z neposrednim stikom z obolelo osebo,
• preko onesnaženih predmetov in površin,kot so kljuke, držala, ograje, gumbi v dvigalih ipd. (z rok v nos, usta, oči),
• v zaprtih, slabo prezračenih prostorih.

Najbolj kužni smo pogosto že pred pojavom simptomov in v prvih dneh bolezni.

Simptomi so odvisni od vrste in resnosti okužbe:

• izcedek ali zamašen nos,
• kihanje,
• boleče ali pekoče žrelo,
• kašelj (suh ali moker),
• povišana telesna temperatura ali vročina,
• utrujenost, slabo počutje,
• bolečine v mišicah in sklepih,
• težko dihanje (pri hujših okužbah).

Za bakterijske okužbe so značilni visoka vročina, mrzlica, gnojni izmeček in slabše splošno počutje.

Zgodnje prepoznavanje okužb dihal in pravilno ukrepanje pomembno zmanjšata tveganje za zaplete ter varujeta vaše zdravje in zdravje drugih.

Zdravljenje

Virusne okužbe:

• počitek,
• zadosten vnos tekočine,
• zdravila za lajšanje simptomov (proti bolečinam, vročini),
• antibiotiki niso učinkoviti.

Bakterijske okužbe:

• zdravljenje z antibiotiki (po presoji zdravnika),
• pomembno je jemati terapijo do konca.

Preventivni ukrepi

Prenos okužbe dihal je mogoče preprečiti z nekaterimi ukrepi, kot so:

• redno in pravilno umivanje rok,
• pravilna higiena kašlja (kašljanje in kihanje v robček ali komolec, nikakor v dlani),
• zračenje prostorov (redno, večkrat na dan za vsaj 10 minut),
• cepljenje (npr. proti gripi, covidu‑19, pnevmokokni pljučnici, oslovskemu kašlju),
• zdrav življenjski slog (spanje, gibanje, svež zrak, uravnotežena prehrana).

Kako jih ločimo in kdaj so lahko nevarne?

Večina okužb dihal poteka blago in se pozdravi brez posledic. V določenih primerih pa lahko pride do zapletov, zlasti če okužbo podcenjujemo, je ne zdravimo ustrezno ali če spadamo v rizično skupino.

1. Prehlad

Povzročitelji: virusi (rinovirusi, koronavirusi, adenovirusi)

Simptomi so blagi:

• zamašen nos ali izcedek iz nosu,
• kihanje,
• rahlo boleče žrelo,
• rahel kašelj,
• brez vročine ali le rahlo povišana temperatura.

Potek:

• postopen začetek,
• traja 5–7 dni, včasih do 10 dni.

Zdravljenje:

• počitek,
• veliko tekočine,
• izpiranje nosu s fiziološko raztopino,
• zdravila za lajšanje simptomov (proti bolečinam, nosni dekongestivi – kratkotrajno),
• antibiotiki niso potrebni.

Zapleti prehlada:

Prehlad je običajno nenevaren, vendar lahko pride do zapletov:

• vnetje ušes (zlasti pri otrocih),
• vnetje obnosnih votlin,
• poslabšanje kroničnih bolezni (astma, KOPB).

Na kaj moramo biti pozorni:

• dolgotrajni simptomi (več kot 10 dni),
• bolečine v ušesu ali obrazu,
• visoka vročina, ki ni značilna za prehlad.

2. Gripa (influenca)

Povzročitelj: virus gripe

Simptomi:

• visoka vročina (nad 38 °C),
• mrzlica,
• močne bolečine v mišicah in sklepih,
• izrazita utrujenost,
• suh kašelj,
• glavobol.

Potek:

• nenaden začetek bolezni, hujši kot pri prehladu,
• okrevanje lahko traja več tednov.

Zdravljenje:

• strog počitek,
• zadosten vnos tekočine,
• zdravila proti vročini in bolečinam,
• protivirusna zdravila le po presoji zdravnika,
• antibiotiki le ob bakterijskih zapletih.

Zapleti gripe

Gripa je lahko resna in nevarna bolezen, zlasti za starejše in kronične bolnike.

Možni zapleti:

• pljučnica,
• vnetje srčne mišice,
• poslabšanje kroničnih bolezni,
• huda dehidracija.

Na kaj moramo biti pozorni:

• vztrajna visoka vročina,
• težko dihanje,
• huda utrujenost, zmedenost,
• bolečine v prsih.

3. Covid-19

Povzročitelj: virus SARS-CoV-2

Simptomi:

• vročina,
• kašelj,
• utrujenost,
• bolečine v mišicah,
• izguba vonja in okusa (ni vedno prisotna),
• težko dihanje pri hujšem poteku.

Potek:

• lahko je zelo različen (brez simptomov ali v obliki hude bolezni).

Zdravljenje:

• zdravljenje simptomov,
• izolacija v času kužnosti,
• pri hujšem poteku bolnišnično zdravljenje,
• cepljenje zmanjša tveganje za težek potek.

Zapleti pri covidu-19

Covid-19 ima lahko zelo različen potek, zapleti pa se lahko pojavijo tudi po navidezno blagi bolezni.

Možni zapleti:

• pljučnica,
• dolgotrajna utrujenost (t. i. dolgi covid),
• prizadetost srca, pljuč ali živčevja.

Na kaj moramo biti pozorni:

• slabšanje dihanja,
• dolgotrajni simptomi po preboleli okužbi,
• zmanjšana telesna zmogljivost.

4. Vnetje žrela in mandljev (faringitis, tonzilitis)

Povzročitelji: najpogosteje virusi, včasih bakterije (streptokok)

Simptomi:

• boleče požiranje,
• pordelo žrelo,
• povečani in boleči mandlji,
• vročina,
• pri bakterijski obliki gnojne obloge.

Zdravljenje:

• pri virusni obliki: počitek, tekočina, zdravila proti bolečinam,
• pri bakterijski obliki: antibiotiki po navodilu zdravnika.

Zapleti vnetja žrela in mandljev

Nezdravljena bakterijska okužba lahko povzroči:

• absces ob mandlju,
• revmatično vročico,
• okvaro ledvic.

Na kaj moramo biti pozorni:

• močna bolečina pri požiranju,
• enostranska bolečina v žrelu,
• visoka vročina, ki traja več dni.

5. Vnetje obnosnih votlin (sinuzitis)

Povzročitelji: zamašen nos, alergije, nosni polipi, okoljski dejavniki (cigaretni dim, onesnažen zrak, suh zrak), težave z zobmi, oslabljen imunski sistem, stres.

Simptomi:

• bolečina ali pritisk v obrazu,
• zamašen nos,
• gost izcedek,
• glavobol,
• slabši voh.

Zdravljenje:

• izpiranje nosu,
• inhalacije,
• nosna pršila,
• protibolečinska zdravila,
• antibiotiki le pri bakterijski okužbi.

6. Bronhitis

Povzročitelji: večinoma virusi

Simptomi:

• dolgotrajen kašelj,
• izmeček,
• piskanje v prsih,
• utrujenost.

Zdravljenje:

• počitek,
• tekočina,
• zdravila za lajšanje kašlja,
• antibiotiki praviloma niso potrebni.

Zapleti bronhitisa

• prehod v kronični bronhitis,
• pljučnica,
• poslabšanje astme.

Na kaj moramo biti pozorni:

• kašelj, ki traja več kot 3–4 tedne,
• gnojni izmeček,
• težko dihanje.

7. Pljučnica

Povzročitelji: bakterije ali virusi

Simptomi:

• visoka vročina,
• mrzlica,
• težko dihanje,
• bolečina v prsih,
• gnojni izmeček.

Zdravljenje:

• antibiotiki (pri bakterijski pljučnici),
• počitek,
• v hujših primerih bolnišnično zdravljenje.

Zapleti pljučnice

Pljučnica je lahko življenjsko nevarna, če ni pravočasno zdravljena.

Možni zapleti:

• dihalna odpoved,
• sepsa,
• dolgotrajno okrevanje.

Na kaj moramo biti pozorni:

• hitro dihanje,
• modrikaste ustnice,
• huda oslabelost.

Ogroženi za zaplete

Za možne zaplete pri okužbah dihal so najbolj ogroženi:

• starejši od 65 let,
• dojenčki in majhni otroci,
• kronični bolniki,
• nosečnice,
• osebe z oslabljenim imunskim sistemom.

Kdaj k zdravniku?

Večina okužb dihal je blagih, vendar je pomembno prepoznati znake, ki kažejo na resno okužbo ali zaplete. Pravočasno prepoznavanje teh znakov in ukrepanje rešuje zaplete in življenja. Takoj poiščite zdravniško pomoč, če se pojavijo:

• težko, hitro ali oteženo dihanje,
• bolečina ali pritisk v prsnem košu,
• modrikaste ustnice ali prsti,
• zmedenost, zaspanost, nenavadno vedenje,
• visoka vročina ( nad 39 °C) ali vročina, ki traja več kot 3 dni,
• nenadno poslabšanje simptomov oz. stanja,
• nezmožnost pitja tekočine, znaki dehidracije,
• sum na zaplete (npr. pljučnico).

Posebna opozorila pri otrocih:

• hitro dihanje ali ugrezanje prsnega koša,
• neodzivnost, mlahavost,
• jok brez solz, suha usta,
• zavračanje hrane in tekočine.

Posebna opozorila pri starejših:

• nenadna zmedenost,
• padec brez očitnega vzroka,
• nenadna huda oslabelost.

Ključna opozorila

• Ne jemljite antibiotikov brez zdravniškega pregleda.
• Počitek je pomemben del zdravljenja.
• Ne hodite bolni v službo ali šolo.
• Ob poslabšanju simptomov pravočasno poiščite zdravniško pomoč.

PRIMERJALNA TABELA – NAJPOGOSTEJŠE OKUŽBE DIHAL

Besedilo: Simona Janček