Avtorica: dr. Oksana Klymenko M.D., PhD

Disbioza je pogostejša, kot si lahko predstavljamo. Zaradi odsotnosti jasnih simptomov jo le redko opazimo. Nekateri ljudje, ki trpijo za disbiozo, sploh ne čutijo prebavnih težav, ki so sicer njen glavni znanilec, zato o disbiozi lahko domnevate tudi, če imate:
- kronično utrujenost,
- reflukse ali zgago,
- okužbe nožnice ali danke ali srbenje,
- preobčutljivost na hrano, pline in napihnjenost,
- vnetje in bolečine v sklepih,
- akne, kožne izpuščaje in luskavico,
- slabši spomin in možgansko meglo,
- težave s tesnobo,
- pogoste prehlade.
Ob pojavu teh simptomov bi torej lahko imeli disbiozo.
Kaj je disbioza in kako se pojavi
V črevesju je na milijone mikroorganizmov, ki sestavljajo črevesni mikrobiom. Prebavni trakt je dom številnih bakterij, glivic in virusov. Vsi ti mikroorganizmi skrbijo za zdravje črevesja in celotnega telesa. Kadar niso v ravnovesju, pride do disbioze. In ker je to ena prvih sprememb, ki se v telesu pojavijo v procesu razvoja kroničnih bolezni, ji je treba posvetiti več pozornosti.
Obstajajo trije tipi disbioze:
- ko izgubite dobrodejne bakterije v črevesju;
- ko je v želodcu preveč škodljivih bakterij;
- ko izgubite splošno raznolikost črevesnega mikrobioma, tako dobrodejnih kot škodljivih bakterij.
V večini primerov disbioze so prisotni vsi trije tipi disbioze.

Kaj povzroča disbiozo
Črevesni mikrobiom se lahko spremeni, ker različni mikroorganizmi v črevesju niso v uravnoteženem stanju. Drugi razlog je, da se spremeni delež različnih črevesnih mikrooorganizmov z različnimi funkcijami in se posledično spremeni njihova presnovna proizvodnja. Med glavnimi dejavniki, ki vplivajo na sestavo črevesnega mikrobioma in lahko povzročijo disbiozo, so:
- prekomerno uživanje mesa in živalskih maščob, sladkorja in rafiniranih ogljikovih hidratov ter na splošno monotona prehrana,
- toksini in kmetijske kemikalije, zdravila, konzervansi,
- prekomerno razkuževanje,
- psihološki in fizični stres,
- redno uživanje alkohola in kajenje,
- staranje,
- že obstoječe kronične bolezni,
- duševne motnje, anksioznost (prek osi črevesje – možgani) in številne druge.
V zvezi z vplivom zdravil na stanje črevesnega mikrobioma je potrebno opozoriti na tako imenovani »začarani krog«, saj se brez hkratne podpore mikrobnega ravnovesja v črevesju ob uporabi antibiotikov, antidiabetikov, zdravil za visok krvni tlak, za razjedo želodca in gastritis, statinov in protivnetnih zdravil lahko poslabša stanje mikrobioma, kar posledično poslabša glavno bolezen in prispeva k nastanku številnih drugih.
Kako se boriti z disbiozo
Če želite imeti zdrav črevesni mikrobiom, morate imeti tako dobrodejne, kot škodljive bakterije. Pravo ravnovesje med njimi zagotavlja pravilno delovanje prebavil in vseh preostalih funkcij, ki delujejo pod okriljem mikrobioma.
– Za vzpostavitev zdravega ravnovesja, je ključnega pomena, da v telo vnesemo širok spekter manjkajočih koristnih bakterij z dodajanjem specializiranih probiotikov, ki vsebujejo različne bakterijske seve.
– Prehrana je na prvem mestu, ko gre za uravnotežen mikrobiom. Veliko dobrih mikroorganizmov najdemo v fermentirani hrani in pijači, zato bi morala biti fermentirana živila redni del prehrane. Prav tako mora biti prehrana pestra in raznolika, vsak dan naj vsebuje celotno mavrično paleto barv različne zelenjave in sadja.
– Pomembno je, da opustimo uživanje predelane hrane, zlasti predelanih ogljikovih hidratov in preobilice mesa. Pomemben je zadosten dnevni vnos vlaknin, ki jih najdemo v polnozrnatih žitih, stročnicah in zelenjavi.
– Ne pozabite na dnevno telesno aktivnost, ki je zelo pomembna za vzpostavljanje in povrnitev zdravega črevesnega mikrobioma.
– Spanje predstavlja ključni del zdravljenja črevesne disbioze. Raziskave kažejo, da so spanje in črevesne bakterije tesno povezani, raznolik mikrobiom pa je povezan z daljšim in boljšim spancem.
Disbioza je običajno blage stopnje, in kot smo že omenili, jo je mogoče zdraviti z zdravo prehrano, širokim spektrom probiotikov in spremembo življenjskega sloga. Če pa se disbioza ne zdravi, lahko vpliva na črevesno sluznico in celice črevesne stene (povzroča zvišano prepustnost črevesja) ter na delovanje imunskega sistema, kar lahko privede do resnih kroničnih bolezni, kot so vnetna črevesna bolezen (KVČB), sindrom razdražljivega črevesja (IBS), sladkorna bolezen, debelost, rak, srčno-žilne težave, motnje centralnega živčnega sistema in številne druge. Pri preventivni skrbi zase ali med različnimi bolezenskimi stanji ne pozabite na podporo bakterijam v črevesju, ki bodo podpirale vaše zdravje in dobro počutje.
Viri literature (ni predvideno za objavo!):
- Carding S, Verbeke K, Vipond DT, Corfe BM, Owen LJ. Dysbiosis of the gut microbiota in disease. Microb Ecol Health Dis. 2015 Feb 2;26:26191. doi: 10.3402/mehd.v26.26191. PMID: 25651997; PMCID: PMC4315779https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4315779/;
- Martinez JE, Kahana DD, Ghuman S, Wilson HP, Wilson J, Kim SCJ, Lagishetty V, Jacobs JP, Sinha-Hikim AP, Friedman TC. Unhealthy Lifestyle and Gut Dysbiosis: A Better Understanding of the Effects of Poor Diet and Nicotine on the Intestinal Microbiome. Front Endocrinol (Lausanne). 2021 Jun 8;12:667066. doi: 10.3389/fendo.2021.667066. PMID: 34168615; PMCID: PMC8218903. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC8218903/;
- DeGruttola AK, Low D, Mizoguchi A, Mizoguchi E. Current Understanding of Dysbiosis in Disease in Human and Animal Models. Inflamm Bowel Dis. 2016 May;22(5):1137-50. doi: 10.1097/MIB.0000000000000750. PMID: 27070911; PMCID: PMC4838534. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4838534/;
- https://atlasbiomed.com/blog/what-is-dysbiosis/;
- Clapp M, Aurora N, Herrera L, Bhatia M, Wilen E, Wakefield S. Gut microbiota’s effect on mental health: The gut-brain axis. Clin Pract. 2017 Sep 15;7(4):987. doi: 10.4081/cp.2017.987. PMID: 29071061; PMCID: PMC5641835. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5641835/;
- Stiemsma LT, Nakamura RE, Nguyen JG, Michels KB. Does Consumption of Fermented Foods Modify the Human Gut Microbiota? J Nutr. 2020 Jul 1;150(7):1680-1692. doi: 10.1093/jn/nxaa077. PMID: 32232406; PMCID: PMC7330458. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5065053/;
- Stiemsma LT, Nakamura RE, Nguyen JG, Michels KB. Does Consumption of Fermented Foods Modify the Human Gut Microbiota? J Nutr. 2020 Jul 1;150(7):1680-1692. doi: 10.1093/jn/nxaa077. PMID: 32232406; PMCID: PMC7330458. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32232406/;
- Monda V, Villano I, Messina A, Valenzano A, Esposito T, Moscatelli F, Viggiano A, Cibelli G, Chieffi S, Monda M, Messina G. Exercise Modifies the Gut Microbiota with Positive Health Effects. Oxid Med Cell Longev. 2017;2017:3831972. doi: 10.1155/2017/3831972. Epub 2017 Mar 5. PMID: 28357027; PMCID: PMC5357536. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5357536/;
- Neroni B, Evangelisti M, Radocchia G, Di Nardo G, Pantanella F, Villa MP, Schippa S. Relationship between sleep disorders and gut dysbiosis: what affects what? Sleep Med. 2021 Nov;87:1-7. doi: 10.1016/j.sleep.2021.08.003. Epub 2021 Aug 18. PMID: 34479058. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34479058/.