Ob svetovnem dnevu ginekološke onkologije (20. september) je Združenje Europa Donna Slovenija v Državnem zboru RS, 15. septembra 2026, organiziralo posvet z naslovom »Kako izboljšati obravnavo žensk z ginekološkimi raki v Sloveniji? – Od podatkov do sistemskih rešitev«.
Namen posveta je bil pregled položaja Slovenije na področju obravnave žensk z ginekološkimi raki ter razpravi o konkretnih možnostih za izboljšanje organizacije, dostopnosti in kakovosti obravnave. V Sloveniji vsako leto za ginekološkimi raki zboli okoli 700 žensk. Podatki mednarodnih raziskav so pokazali, da 67 % pacientk ob postavljeni diagnozi ne ve, kje in kako bodo nadaljevale svojo pot. Mednarodni kazalniki Švedskega inštituta za zdravstveno ekonomijo (IHE) kažejo, da je incidenca raka v Sloveniji nad povprečjem EU in bo do leta 2040 narasla še za 21 %. Ker se soočamo s pomanjkanjem družinskih zdravnikov in specialistov, so strokovnjaki na posvetu predstavili jasen poziv k vzpostavitvi pilotnega projekta. Kot primer dobre prakse so izpostavili danski model organizacije. S sistemskimi spremembami bo mogoče vsem bolnicam v Sloveniji zagotoviti enako, hitro in celostno obravnavo od prvega suma do vrnitve v vsakdanje življenje.
Posvet je odprla gostiteljica dogodka, poslanka in predsednica Odbora za zdravje DZ RS, Iva Dimic. V nadaljevanju je predsednica Združenja Europa Donna Slovenija, Darja Molan, je izpostavila pomen celostne obravnave bolnic. Sledili sta dve osrednji predavanji, ki sta širše predstavili pomen današnjega posveta.
Vedenjska znanstvenica in raziskovalka javnega zdravja, dr. Urška Košir, je prikazala evropske kazalnike kakovosti onkološke oskrbe in položaj Slovenije in poudarila, da podatki IHE za Slovenijo jasno kažejo, kje so naše prednosti in kje pomanjkljivosti. »Prihodnost slovenske onkologije moramo graditi na izkušnjah držav, ki so majhne, nimajo ogromnih centrov, imajo pa zelo natančno določene specifične zdravstvene poti. Pri teh modelih so ključni elementi hitrost obravnave, enaka dostopnost, visoka raven strokovnosti ter nenehno iskanje povezav znotraj sistema. Slovenija mora na podlagi teh podatkov pripraviti jasen osnutek programa in začeti z izvedbo.«
Dr. Maja Pakiž, specialistka ginekologije in porodništva iz UKC Maribor, je podrobno predstavila danski model, ki velja za vzor na tem področju. »V Sloveniji imamo dobro znanje, sodobno zdravljenje in izkušene strokovnjake za ginekološke rake. Vendar dobri povprečni rezultati še ne pomenijo, da je pot do zdravljenja enako hitra in kakovostna za vsako žensko. Zato želimo sistem urediti tako, da bo vsaka ženska, ne glede na to, kje živi, pravočasno prišla do najbolj izkušene ekipe. Ko obstaja sum na raka, mora biti jasno, kdo prevzame odgovornost za njeno pot in poskrbi, da zdravljenje poteka brez nepotrebnega čakanja in ponavljanja preiskav. Oskrbo moramo načrtovati na podlagi podatkov in potreb žensk: koliko žensk na novo zboli, koliko bolnic mora ekipa zdraviti, da ohranja dovolj znanja in izkušenj, ter koliko centrov glede na to Slovenija potrebuje. Pri tem moramo misliti tudi na prihodnost: zagotoviti dovolj izkušenj za varno učenje novih generacij zdravnikov ter omogočiti raziskave, s katerimi uvajamo nove in boljše načine zdravljenja. Da takšna sprememba lahko deluje, kaže primer Danske. Tam so zdravljenje raka jajčnika iz 52 oddelkov postopno usmerili v nekaj specializiranih centrov, določili jasne roke za obravnavo ter začeli sistematično spremljati kakovost. Po reformi je umrljivost zaradi raka jajčnika na Danskem upadala hitreje kot v drugih skandinavskih državah. Danski primer kaže, da na rezultate zdravljenja ne vplivajo le zdravila in medicinski postopki, ampak tudi to, kako dobro je organizirana pot bolnice. Zato predlagamo dva centra odličnosti, v Ljubljani (UKC Ljubljana in OI Ljubljana) in Mariboru (UKC Maribor), povezana z regionalnimi bolnišnicami po vsej Sloveniji v obliki specializiranih koordinatorjev, ki skrbijo za pot pacientke. Odgovornost za načrtovanje poti pacientke, odločitve o zdravljenju ter zdravljenje naj potekajo tam, kjer so zbrani najbolj izkušeni strokovnjaki. Spremljanje po zdravljenju, dolgotrajno vzdrževalno zdravljenje, rehabilitacija, psihološka pomoč, skrb za splošno zdravje in vsi preventivni ukrepi ter druga oskrba pa naj bodo čim bližje domu. Ne želimo centralizirati življenja bolnic, ampak znanje in odgovornost. Predlagamo, da tak sistem najprej preizkusimo kot pilotni projekt. Izmerimo, ali ženske hitreje pridejo do zdravljenja, kakšna je kakovost oskrbe in njihova izkušnja, ali je manj nepotrebnih preiskav ter kakšni so stroški. Nato se na podlagi slovenskih podatkov odločimo, kako naprej. Naš cilj je preprost: jasna odgovornost za pot pacientke in koordinacija te poti ter zdravljenje, ki so v rokah najbolj izkušenih ekip in z določeno časovnico, ter kakovostna oskrba čim bližje domu, ko se ženska vrne v svoje vsakdanje življenje in ko je v ospredju kvaliteta življenja, vendar še vedno v koordinaciji s centrom odličnosti.«
Sledila je osrednja razprava, v kateri so strokovnjaki poudarili, da morajo odločitve o zahtevnem zdravljenju potekati tam, kjer so zbrani najbolj izkušeni strokovnjaki, medtem ko morajo biti dolgotrajna oskrba, rehabilitacija in kontrole čim bližje bolničinemu domu.
Doc. dr. Sebastjan Merlo, dr. med., vodja oddelka za ginekološko onkologijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana: »Kot kirurg želim, da se uspeh zdravljenja pozna tudi v vsakdanjem življenju bolnice. Njena pot skozi zdravstveni sistem mora biti enako skrbno načrtovana kot operativni poseg. Spremembo je treba uvajati fazno, na podlagi naših, slovenskih podatkov, ključni vodili pa morata biti visoka informiranost bolnice in jasna koordinacija. Koordinacija obravnave mora biti odgovornost sistema, ne breme bolnice. Vsaka ženska mora vedeti, kdo vodi njeno zdravljenje in na koga se lahko obrne.«
Doc. dr. Erik Škof, dr. med., specialist internistične onkologije in vodja tima na OI Ljubljana, je pojasnil, da kot internist onkolog ni vključen v diagnostiko in kirurško zdravljenje ginekoloških rakov in pride v stik z bolnicami kasneje. Sodobno sistemsko zdravljenje, predvsem uvajanje imunoterapije in določanje molekularnega profila raka, nam omogoča daljše preživetje bolnic, a zahteva vrhunsko logistiko. Za uspešno ozdravitev je ključen faktor čas – vsi izvidi morajo biti na multidisciplinarnem ginekološkem konziliju na voljo pravočasno. Odgovornost za to ne sme biti na bolniku. Kot odličen zgled nam lahko služijo že uveljavljeni Centri za bolezni dojk. Na podoben način bi morali vzpostaviti ‘Centre za obravnavo bolnic z ginekološkimi raki’, s čimer bi prešli s sistema ‘vsak po svoje’ na sistemsko in celostno vodenje.«
Nataša Vidnar, v. d. generalne direktorice Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje: »Direktorat za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje že desetletja aktivno podpira preventivne in presejalne programe ter poskuša biti opora in zagovornik strokovnih pobud na področju preventive in javnega zdravja. Obolevnost za raki rodil je v Sloveniji primerljiva državam srednje in zahodne Evrope, enako velja za umrljivost. Vzpodbudno pa je, da se Slovenija danes uvršča med evropske države z najmanjšim bremenom raka materničnega vratu, ki je najpogostejši rak pri ženskah. To je rezultat kakovostnega izvajanja organiziranega populacijskega presejalnega programa ZORA, visoke udeležbe žensk ter pravočasnega odkrivanja in zdravljenja predrakavih sprememb. Presejalni programi so eden ključnih stebrov Državnega programa obvladovanja raka (v pripravi je že 4 zaporedni za petletno obdobje), ki združuje sistematične ukrepe na področju preprečevanja raka, zgodnjega odkrivanja, zdravljenja ter celostne oskrbe bolnikov z rakom, s ciljem zagotoviti enako kakovostno obravnavo za vse prebivalce Slovenije. Prav to je tudi namen posveta – da bi vsem ženskam zagotovili enakopravno, dostopno in kakovostno in celostno obravnavo ginekoloških rakov. Prihodnost onkologije temelji na povezovanju stroke, tehnologije, znanosti in raziskav ter zdravstvenega sistema. Hitro razvijajoča se področja sodobne onkologije, kot so personalizirana medicina, molekularna diagnostika, nadaljnji razvoj novih sistemskih terapij, umetna inteligenca in digitalizacija zdravstvene obravnave bodo v prihodnje še bolj odvisni od organizacije in tesnega sodelovanja različnih strok, institucij in odločevalcev.«
Dr. Tanja Španić, izvršna direktorica Združenja Europa Donna Slovenija: »Predlagane rešitve so izvedljive, zato je čas, da nehamo samo govoriti, ampak začnemo delati in zapišemo ta pilotni projekt. Imamo znanje in izkušnje. Z ustreznim sistemom bomo razbremenili in pravilno razporedili delo v zdravstvu, kar bo dolgoročno prineslo največjo korist prav bolnicam.«
Združenje Europa Donna Slovenija se zahvaljuje vsem sodelujočim za konstruktivno razpravo, ki je dala jasne smernice in odgovore, kako pot bolnice od prvega suma do vrnitve v življenje narediti bolj humano, hitro in učinkovito.
Za dodatne informacije smo vam na voljo:
Telefon: 031 343 045
e-naslov: tanja.spanic@europadonna.si
