Miti in resnice o odvajalih: Kaj se zares dogaja v našem trebuhu?

Vaše črevesje ima notranjo uro

Naše telo ima svojo uro – cirkadiani ritem, ki sledi svetlobi in temi. Ta notranji časovnik vpliva tudi na prebavo. Zjutraj se zviša raven hormona kortizola, ki nas prebudi in hkrati požene naše črevesje v tek, zato gre večina ljudi zjutraj na stranišče.
Motnje te ure (npr. potovanja z menjavo časovnega pasu, nočno delo ali neredni urniki) lahko zmedejo tudi našo prebavo, ki se kaže z napihnjenostjo, neurejenim odvajanjem in zaprtjem.

Zaprtje ni vedno posledica slabe prehrane

Res je, da prehrana in gibanje vplivata na prebavo. A ni vedno tako preprosto. Težave lahko povzročijo tudi poškodbe hrbtenjače, nekatere bolezni ali zdravila – zlasti protibolečinska zdravila z opioidi, ki zavirajo gibanje črevesja.

Z uporabo odvajal ne hujšamo

Mnogi še vedno verjamejo, da z odvajali lahko izgubimo kilograme. Odvajala delujejo na debelo črevo, kjer se hranila več ne vsrkavajo. To pomeni, da ne izgubljate maščobe ali kalorij, le vsebino črevesja. Če se po uporabi počutite »lažji«, je to le zato, ker je trebuh manj napet – ne pa zato, ker bi shujšali.

Zakaj je blato včasih trdo kot kamen?

Ko črevesna vsebina zaradi počasne peristaltike predolgo ostane v črevesju, se iz nje vsrka preveč vode – posledica je izsušeno, trdo blato. To pa še ne pomeni, da je oseba dehidrirana – dehidracija je širši pojav in ima več znakov, ne le suhega blata.

Odvajala niso nevarna, če jih uporabljamo pravilno

Marsikdo se boji odvajal, ker naj bi povzročala krče ali drisko. A v resnici večina ljudi občuti le rahle, kratkotrajne trebušne krče, ki izginejo, ko se blato izloči. Mehkejše blato ni enako driski. Driska pomeni več tekočih odvajanj na dan z večjo količino blata. Če že nekaj časa pazite na prehrano, pijete dovolj, se gibate in morda jeste probiotike, a kljub temu niste uspešni – potem je čas za pomoč.

Na voljo je več vrst odvajal – nekatere delujejo hitreje, druge blažje. Vsak primer je drugačen, zato je najbolje, da se posvetujete s farmacevtom v lekarni.

Mag. Urša Strlekar, mag. farm.

Zadnji prispevki