V Sloveniji je od 3. do 9. marca potekal že 42. tradicionalni slovenski teden boja proti raku, letos pod geslom V boju proti raku bo zavel nov veter – snujemo programa LUKA in PETER. Pod okriljem evropskega projekta Nadgradnja presejanja za raka v Sloveniji (SG-REFORM TSI) se je v tem tednu začelo dvoletno sodelovanje Onkološkega inštituta s tujimi strokovnjaki.
Besedilo: Onkološki inštitut Ljubljana
Danes rak ni več smrtna bolezen, saj veliko onkoloških bolnikov živi dolgo in polno življenje. Verjetnost ozdravitve in kakovost življenja onkoloških bolnikov pa sta močno povezani s stadijem raka ob diagnozi.
Novost: Luka in Peter
Če nam uspe raka odkriti v zgodnjem stadiju, ko še ni razširjen, lahko zdravimo manj invazivno in kljub temu bolj uspešno, kakovost življenja bolnikov med in po zdravljenju pa je večja. Prav to nam omogočajo presejalni programi – sistematično odkrivanje zgodnjih stadijev raka pri ljudeh, ki se počutijo povsem zdrave. Zato se bosta zelo uspešnim slovenskim presejalnim programom ZORA, DORA in Svit v prihodnje morda pridružila še dva nova – presejalni program za raka pljuč LUKA in program za raka prostate PETER, ki je celo prvi presejalni program, namenjen samo moškim.Preverjanje upravičenosti in izvedljivosti uvedbe novih presejalnih programov v Sloveniji bo potekalo v tesnem sodelovanju z Mednarodno agencijo za raziskovanje raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji (IARC/WHO) in z nizozemskim univerzitetnim kliničnim centrom Erasmus MC Rotterdam.
Pomen zgodnjega odkrivanja raka
Rak prostate in pljučni rak sta med najpogostejšimi raki, tako v Evropi kot Sloveniji, kjer je rak prostate najpogostejši rak pri moških, pljučni rak pa tako pri moških kot pri ženskah zaseda drugo mesto. »Še posebej si želimo, da bi bolj zgodaj odkrivali pljučnega raka, saj je ta vodilni vzrok smrti zaradi raka, tako pri ženskah kot pri moških. Preživetje bolnikov s pljučnim rakom je slabo predvsem zato, ker ga na podlagi simptomov običajno odkrijemo pozno. Če bi ga v presejalnem programu odkrivali prej, bi lahko preprečili veliko smrti. Ker je pljučni rak v veliki meri povezan s kajenjem, je izjemnega pomena, da ob snovanju presejalnega programa v okviru projekta LUKA načrtujemo tudi dodatne napore za preprečevanje začetka in za opuščanje kajenja,« je pojasnila prof. dr. Janja Ocvirk, strokovna direktorica OI. »Pri raku prostate imamo v Sloveniji že vrsto let precej razmahnjeno priložnostno presejanje, ki pa se ne odraža v zmanjšanju umrljivosti zaradi tega raka. Projekt PETER je zato namenjen snovanju organiziranega, populacijskega pristopa k presejanju tega raka, po vzoru obstoječih presejalnih programov.« Breme raka postaja v razvitem svetu in tudi v Sloveniji vse večje. Kljub temu so nacionalni presejalni programi DORA za raka dojke, ZORA za raka materničnega vratu ter Svit za raka debelega črevesa in danke prispevali k preprečevanju in odkrivanju bolezni v zgodnjih fazah, ko je zdravljenje najbolj učinkovito. Pojavnost raka materničnega vratu se je od uvedbe programa ZORA skoraj prepolovila in Slovenija je na dobri poti k odpravi tega raka. Podobno je tudi pri raku debelega črevesa in danke, pri čemer se incidenca (število novih primerov) in umrljivost pomembno zmanjšujeta. »Slovenija v sodelovanju s priznanimi tujimi strokovnjaki in s podporo Ministrstva za zdravje snuje še nove programe za nove možnosti zgodnjega odkrivanja raka in s tem za nove priložnosti bolnikov,« je povedala Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, in pozvala k zdravemu življenjskemu slogu in k udeležbi v presejalnih programi
Načrti
»Naš cilj do konca leta 2026 je preveriti upravičenost in izvedljivost uvedbe novih presejalnih programov za raka prostate in pljučnega raka v Sloveniji ter v skladu z novimi znanstvenimi spoznanji in evropskim priporočilom nadgraditi tudi državni presejalni program ZORA,« je razložila doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., vodja DP ZORA in vodja Državne komisije za presejalne programe v Sloveniji.
Nadgradnja presejanja
Dvainštirideseti slovenski teden boja proti raku obeležuje tudi uradni začetek dvoletnega projekta Nadgradnja presejanja za raka v Sloveniji, angleško Improving Cancer Screening in Slovenia (ICSIS), ki ga financira Evropska unija prek instrumenta za tehnično podporo SG-REFORM. »Načrtovanje presejalnih programov bo temeljilo na oceni zmogljivosti zdravstvenega sistema, zdravstveno-ekonomskih analizah in pripravi ciljno usmerjenih komunikacijskih strategij ob vključevanju vseh ključnih deležnikov,«je pojasnil vodja projekta ICSIS, dr. Andre Carvalho iz IARC/WHO. V okviru projekta ICSIS bo Erasmus MC z modeliranjem, prilagojenim slovenskemu okolju, pomagal načrtovati vire za uvajanje novih presejalnih programov za raka v Sloveniji. Erasmus MC je tudi eden vodilnih centrov z znanjem in izkušnjami s področja presejanja za pljučnega raka. Leta 2020 je študija NELSON dokazala, da v populaciji z visokim tveganjem za pljučnega raka volumetrično presejanje z računalniško tomografijo zmanjša umrljivost zaradi pljučnega raka, kar je bila ena ključnih izhodišč za nova evropska priporočila na področju presejanja za raka. Trenutno poteka študija 4-IN-THE-LUNG-RUN, ki je implementacijska raziskava visoke kakovosti s ciljem oblikovanja strategij presejanja za pljučnega raka.
Priporočila Sveta EU
Nova priporočila Sveta EU predvidevajo postopno preverjanje uvedbe presejalnih programov za pljučnega raka in raka prostate, na nekaterih področjih Evrope pa tudi za raka želodca, in nekatere spremembe pri obstoječih programih.Novi pristopi v presejanju so vključeni v Državni program obvladovanja raka 2022─2026. Ministrstvo za zdravje od leta 2023 tudi sofinancira projekta ciljnega raziskovalnega programa, to sta projekt LUKA (presejanje za pljučnega raka) in projekt PETER (presejanje za raka prostate), ki ju vodi OI. »Če se bo izkazalo, da lahko programa vpeljemo na način, da bosta upravičena tako z zdravstvenega kot ekonomskega vidika, da bosta vzdržna v slovenskem zdravstvenem sistemu ter da ne bosta podaljšala časa do diagnoze ali zdravljenja pri simptomatskih bolnikih, bo sledilo postopno uvajanje novih presejalnih programov, dokler ne bosta dostopna vsem. To se ne bo zgodilo čez noč, proces načrtovanja, pilotnega testiranja in uvajanja običajno terja nekaj let,« je dodala Urška Ivanuš.
Priložnostno presejanje za raka prostate
Priložnostno presejanje za raka prostate z določanjem vrednosti PSA pri moških je v Sloveniji zelo razširjeno ter prispeva k prekomerni diagnostiki in verjetno prekomernemu zdravljenju, hkrati pa ne zmanjšuje umrljivosti zaradi raka prostate.
»Prekomerno diagnostiko je mogoče zmanjšati z organiziranim presejanjem, ki na nadaljnjo diagnostiko usmerja le tiste moške, ki imajo večje tveganje za raka prostate. Nekaterih moških, ki jim v presejanju odkrijejo raka prostate, ni treba zdraviti takoj, ampak se jih aktivno spremlja in zdravljenje odloži, ne da bi s tem vplivali na njihovo preživetje. S tem se ohrani tudi kakovost življenja, saj ima vsako zdravljenje raka prostate lahko neželene sopojave. Cilj organiziranega presejalnega programa je dolgoročno zmanjšati umrljivost zaradi raka prostate in izboljšati kakovost življenja bolnikov. Ker raka prostate ne znamo preprečevati z ukrepi primarne preventive in ker ne znamo odkrivati predrakavih sprememb, pri tem raku ne pričakujemo zmanjšanja pojavnosti bolezni. Pričakujemo pa manjšo pojavnost lokalno napredovalih rakov in metastatskih bolezni; prav zdravljenje slednjih je povezano s slabšimi izidi zdravljenja in slabšo kakovostjo življenja,« pojasnjuje Janka Čarman, vodja projekta PETER in vodja strokovne skupine za raka prostate pri DPOR.
Že letos se bo začela manjša raziskava, ki bo ocenila dejanske potrebe po opremi in kadrih za izvedbo organiziranega populacijskega presejanja za raka prostate v Sloveniji. K sodelovanju bo naključno vabljena skupina moških med 50. in 69. letom starosti. Analiza rezultatov bo izhodišče za načrtovanje večje pilotne raziskave in oblikovanje organiziranega presejalnega programa za raka prostate.
Pljučni rak ostaja eden od rakov z najslabšo prognozo
Glavni dejavnik tveganja za razvoj pljučnega raka je kajenje tobaka, ki je vzročni dejavnik za več kot 80 % primerov pljučnega raka. V Sloveniji je pljučni rak tretji najpogostejši rak, vsako leto zboli okoli 1.600 oseb. Po umrljivosti je pljučni rak na prvem mestu, saj je vsaka peta smrt zaradi raka posledica pljučnega raka. Letno tako zaradi pljučnega raka umre okoli 1.200 oseb.
»Petletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom je okoli 25-odstotno in se le počasi zvišuje. Zdravljenje pljučnega raka je uspešnejše, če ga odkrijemo v zgodnjem stadiju, vendar dovolj zgodaj odkrijemo le okoli 20 odstotkov bolnikov. Pri teh je petletno preživetje več kot 60-odstotno. Kar polovica bolnikov ima ob diagnozi razsejanega raka, ki ga praviloma ne moremo pozdraviti. V zadnjih desetletjih so raziskave zgodnjega odkrivanja pljučnega raka z uporabo računalniške tomografije z nizkimi odmerki sevanja pri dolgoletnih aktivnih ali bivših kadilcih, ki nimajo simptomov, potrdile pomembno zmanjšanje umrljivosti zaradi pljučnega raka. Pri pripravi presejalnega programa za pljučnega raka bomo sledili tem spoznanjem, zato bodo v presejalni program vključeni dolgoletni kadilci v starosti 50–74 let. Cilj presejalnega programa bo zmanjšati umrljivost za 20–25 odstotkov in povečati delež bolnikov, ki imajo odkrito bolezen v zgodnjem stadiju z 20 na 60 odstotkov. Del presejalnega programa bodo tudi programi za opuščanje kajenja,« je pojasnila doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., vodja projekta LUKA in vodja strokovne skupine za pljučnega raka pri DPOR.
Podobno kot v projektu PETER bo pred implementacijo presejalnega programa za pljučnega raka najprej izvedena pilotna raziskava, s katero bodo bolje ocenili potrebo po zdravstvenih kapacitetah, ustrezni komunikaciji za najboljši odziv udeležencev in pridobili druge ključne podatke v procesu presejanja. Začetek pilotne raziskave pričakujemo v dveh letih.
Rak vodilni vzrok smrti
Rak ostaja vodilni vzrok smrti v razvitem svetu in tudi v Sloveniji. Leta 2022 je bil po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje prvi vzrok smrti pri moških, drugi pri ženskah in prvi vodilni vzrok prezgodnjih smrti. Ker se naše prebivalstvo stara, je breme raka iz leta v leto večje. Po podatkih Registra raka v zadnjih letih v Sloveniji vsako leto v povprečju za rakom zboli okrog 17.000 ljudi, povprečno 47 dnevno. Z razvojem znanosti in tehnologije ter zaupanjem ljudi v sodobne pristope v zadnjih desetletjih raka vse bolje obvladujemo.
- Pljučni rak je vodilni vzrok smrti zaradi raka, tako pri ženskah kot pri moških.
- Verjetnost ozdravitve in kakovost življenja onkoloških bolnikov pa sta močno povezani s stadijem raka ob diagnozi.
- Pričakujemo lahko, da bo presejanje raka prostate zmanjšalo pojavnost lokalno napredovalih rakov in metastatskih bolezni.
- Pojavnost raka materničnega vratu se je od uvedbe programa ZORA skoraj prepolovila in Slovenija je na dobri poti k odpravi tega raka.
Številke:
- 17.000 ljudi v Sloveniji vsako leto v povprečju zboli za rakom, povprečno 47 dnevno.
- 25-odstotno je petletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom.
- 80 % primerov pljučnega raka povzroči kajenje tobaka.
