Vitamin D: visoko pomanjkanje med prebivalci Slovenije

Inštitut za nutricionistiko je v ugledni reviji Frontiers in nutrition objavil rezultate raziskave Nutri-D, v kateri je preučeval dejavnike, povezane s pomanjkanjem vitamina D pri odraslih prebivalcih Slovenije. Odmerek dodajanja vitamina D je treba prilagoditi individualnim potrebam posameznika.

Besedilo: Inštitut za nutricionistiko 

Na osnovi predhodnih raziskav, ki so pokazale visoko pojavnost pomanjkanja vitamina D v Sloveniji, je Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Fakulteto za aplikativne vede (VIST) in UKC Ljubljana izvedel raziskovalni projekt Nutri-D. Cilj projekta, ki sta ga sofinanacirala Ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost, je bil ugotoviti najpomembnejše dejavnike, povezane s pomanjkanjem vitamina D med odraslimi prebivalci Slovenije.

Raziskava je trajala več let, vanjo pa je bilo vključenih 292 odraslih, ki niso uživali prehranskih dopolnil z vitaminom D. Vsakemu udeležencu so v času zime in poletja določali preskrbljenost z vitaminom D, hkrati pa so opazovali vrsto osebnih parametrov in dejavnikov življenjskega sloga. Glavni cilj projekta je bil ugotoviti, kakšna so sezonska nihanja v količini vitamina D pri odraslih v Sloveniji, ter raziskati povezavo med fototipom, barvo in osončenostjo kože ter indeksom melanina ter količino vitamina D v telesu ter preveriti učinkovitost različnih formulacij za dopolnjevanje prehrane z vitaminom D. Rezultate so novembra letos objavili v ugledni reviji Frontiers in nutrition.

Rezultati raziskave

»Pozimi smo opazili visoko prevalenco pomanjkanja vitamina D, ob čemer je bilo značilno višje tveganje za pomanjkanje ugotovljeno pri osebah z zelo svetlo in na sonce občutljivo kožo ter pri osebah s prekomerno telesno maso. Udeleženci z debelostjo so imeli kar približno osemkrat višje tveganje za pomanjkanje vitamina D kot tisti z normalno telesno maso. Poleti je bila prevalenca pomanjkanja nizka, zato smo opredeljevali dejavnike tveganja za neoptimalno preskrbljenost z vitaminom D. Ugotovili smo, da je poleti, poleg indeksa telesne mase in prirojene barve kože ter njene občutljivosti na sonce, preskrbljenost povezana tudi z dejavniki, ki vplivajo na biosintezo vitamina D v koži. Večje tveganje za slabšo poletno preskrbljenost z vitaminom D smo ugotovili ob majhnem izpostavljanju soncu, dosledni zaščiti kože z oblačili in pri nizkem prehranskem vnosu vitamina D,« je povedala izr. prof. dr. Katja Žmitek, Inštitut za nutricionistiko in VIST, vodja projekta Nutri-D.

S hrano dobimo premalo vitamina D

Že predhodne raziskave so pokazale veliko razširjenost pomanjkanja vitamina D v Sloveniji.  »V raziskavi Nutrihealth smo ugotovili, da ima pozimi pomanjkanje vitamina D skoraj 80 % odraslih, približno 40 % pa jih ima celo hudo pomanjkanje. Razlog za to je v nizkem vnosu vitamina D s hrano, ki pozimi predstavlja praktično edini vir tega vitamina. Ugotovili smo, da je povprečni dnevni vnos pri prebivalcih Slovenije nižji od 3 µg, kar je bistveno manj od priporočenega,« je povedal prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko.

Kakšen je ustrezen odmerek?

Rezultati projekta Nutri-D so pokazali, da je odmerek dodajanja vitamina D v nekaterih primerih treba prilagoditi individualnim potrebam posameznika. Ustrezen dnevni prehranski vnos vitamina D v obdobju zime je za zdrave odrasle 15–25 µg, medtem ko osebe s povečano telesno maso oz. debelostjo običajno potrebujejo enkrat večji odmerek.

Ocenite svoj prehranski vnos

Inštitut za nutricionistiko je razvil brezplačni spletni kalkulator, ki uporabnikom na osnovi vnesenih podatkov omogoča takojšno oceno prehranskega vnosa vitamina D s hrano in dopolnili, primerjavo z referenčnimi vrednostmi in individualizirano interpretacijo rezultatov. Aplikacija je brezplačno dostopna na nacionalnem portalu prehrana.si, deluje pa anonimno in brez vnašanja osebnih podatkov. »V spletni vprašalnik posameznik vpiše podatke o starosti, telesni masi, višini ter o pogostosti uživanja živil, ki so pomemben vir vitamina D, nakar se avtomatsko izračuna ocenjen prehranski vnos in priporočen dnevni vnos vitamina D. Aplikacija omogoča tudi grafični prikaz relativnih prispevkov različnih virov k prehranskemu vnosu vitamina D, s čimer so uporabniki informirani o najpomembnejših virih tega vitamina. Grafičen prikaz je interaktiven in omogoča, da iz prikaza lahko izvzamete prehranska dopolnila in druge vire vitamina D. Rezultate ocene vnosa vitamina D si lahko opcijsko natisnete ali pošljete na svoj e-naslov, ki pa ga ne shranjujemo,« je pojasnila Maša Hribar, Inštitut za nutricionistiko.

Številke:

80 % odraslih v Sloveniji ima pozimi pomanjkanje vitamina D, približno 40 % pa celo hudo pomanjkanje.

45 g sardin zadostuje dnevnim potrebam po vitaminu D.

15 % (približno) priporočenega vnosa vitamina D v jesensko-zimskem času pokrijemo z običajno prehrano. 

SLIKE:

  1. Na stranu pored oglasa sitis

Priporočen dnevni prehranski vnos je vsaj 20 µg vitamina D, zaužijemo pa ga bistveno manj – povprečni dnevni vnos je manj kot 3 mikrograme. Zato se priporoča dopolnjevanje prehrane z vitaminom D.

2 –APLIKACIJA KOLAŽ na stranu kod MSL

Aplikacija omogoča tudi grafični prikaz relativnih prispevkov različnih virov k prehranskemu vnosu vitamina D, s čimer so uporabniki informirani o najpomembnejših virih tega vitamina.

OKVIR (horizontalno ispod glavnog teksta!!!!):  + slika 3: D vitamin v prehrani: losos/PREHRANA

Zakaj je vitamin D tako pomemben za zdravje?

Vitamin D, imenovan tudi sončni vitamin, je v maščobi topen vitamin, ki je pomemben za zdravje kosti in zob, za absorpcijo kalcija in fosforja iz prehrane, ključen pa je tudi za delovanje imunskega sistema – imunskim celicam v sluznicah omogoča, da učinkovito odstranijo in uničijo vdirajoče viruse, bakterije ali glive, ter tako dokazano zmanjšuje zbolevanje za akutnimi okužbami dihal. Zato je ustrezna preskrbljenost s tem vitaminom pozimi še toliko bolj pomembna.Ob zadostni izpostavljenosti dovolj intenzivni sončni svetlobi nastaja v človeški koži, s pomočjo ultravijolične svetlobe (UVB). Poleti potrebe lahko pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu (15-minutni sprehod z izpostavljenimi rokami in obrazom), jeseni in pozimi pa ključni vir vitamina D predstavlja prehrana. Najpomembnejši prehranski viri so predvsem različna živila živalskega izvora, npr. ribe, ribje olje, jajca ter obogateni izdelki. Večina prebivalcev Slovenije s prehrano ne uspe pokriti potreb po vitaminu D, saj živila večinoma vsebujejo razmeroma malo tega vitamina, živil z nekaj več vitamina D pa pojemo precej malo. Priporočen dnevni prehranski vnos je vsaj 20 µg vitamina D, zaužijemo pa ga bistveno manj – povprečni dnevni vnos je manj kot 3 mikrograme. Zato se priporoča dopolnjevanje prehrane z vitaminom D, bodisi v obliki obogatenih živil ali prehranskih dopolnil, potrebno pa je zagotoviti tudi zadosten vnos kalcija.

SKUPINE Z VEČJIM TVEGANJEM

Najnižji vnos je pri starejših odraslih, malenkost višji pri mladostnikih, v vseh starostnih skupinah pa imajo ženske značilno nižji prehranski vnos vitamina D. Pomanjkanju so najbolj izpostavljeni dojenčki in otroci. Posebej veliko tveganje za hudo pomanjkanje vitamina D je pri prebivalcih domov za starejše občane in vseh, ki pretežno bivajo v zaprtih prostorih.

SIMPTOMI POMANJKANJA

Pomanjkanje vitamina D povzroča motnje v presnovi kalcija, kar lahko privede do zmanjšane kostne gostote in večjega tveganja za zlome in za nastanek osteoporoze v zrelih letih. Pri dojenčkih in majhnih otrocih pomanjkanje vitamina D vodi do nastanka rahitisa. Drugi simptomi bolezni so zmanjšana moč mišic, zmanjšan mišični tonus in povečana občutljivost za okužbe.

Zadnji prispevki