Zmanjšana odpornost proti boleznim

Ste se kdaj vprašali, zakaj nekdo skoraj nikoli ni prehlajen, drug pa se prehladi, če le kdo v njegovi bližini kihne? Popoln odgovor je težko posredovati, določen razlog pa se vsekakor skriva v imunskem sistemu.

Besedilo: Bojan Madjar, mag. farm.

Imunski sistem človeka sestavljajo različni organi in tkiva, kot so bezgavke, mandlji, žrelnica, limfni vodi, vranica, kostni mozeg, priželjc ter skupki imunskih celic v sluznici dihal in črevesni sluznici. Njegova naloga je varovanje pred povzročitelji bolezni, kot so virusi, bakterije, glivice, zajedavci in rakaste celice. Ob pravilno delujočem imunskem sistemu je naša dovzetnost za okužbe relativno majhna, hkrati pa tudi, če zbolimo, precej hitro okrevamo. Oslabljen imunski sistem se kaže z zmanjšano odpornostjo organizma proti boleznim; dovzetnost za okužbe je večja, okužbe so kronične in potekajo v hujših oblikah. Oseba z oslabljenim imunskim sistemom počasneje okreva po okužbi, je bolj utrujena in brez energije.

Kaj lahko oslabi našo naravno telesno odpornost?

Pomemben dejavnik, ki oslabi imunski sistem, je nezdrav življenjski slog. Kajenje, pretirano uživanje alkohola ter kronično prisoten stres našo odpornost nedvomno zamajejo. Nadalje si škodujemo z nezdravo, preveč enolično prehrano ter premalo spanja in počitka.

Kaj lahko storimo, da bo naš imunski sistem bolje deloval?

Opustitev kajenja, omejitev uživanja alkohola ter obvladovanje stresa bodo nedvomno pripomogli k izboljšanju imunske odpornosti. K temu prispeva tudi fizična aktivnost najmanj pol ure na dan. Zdrava prehrana vključuje raznovrstno prehrano z veliko sadja in zelenjave ter omejitev vnosa mesa in nasičenih maščobnih kislin. Telesu je treba privoščiti počitek in dovolj spanca, praviloma od sedem do osem ur na dan. Poleg tega moramo poskrbeti tudi za dobro duševno počutje, zato se v prostem času ukvarjajmo s stvarmi, ki nas veselijo, sprostijo in v njih uživamo.

Pomemben dejavnik, ki oslabi imunski sistem, je nezdrav življenjski slog.

Ali je mogoče imunsko odpornost povečati tudi z uporabo zdravil ali drugih dopolnil?

Tudi to je mogoče, čeprav naj bo vedno le dopolnilo prej omenjenim nasvetom. V lekarnah se lahko dobijo zdravila naravnega izvora z izvlečkom ameriškega slamnika. Najpogosteje je prisotna škrlatna ehinaceja (Echinaceae purpureae L.). Zdravila iz ameriškega slamnika, ki vsebujejo izvleček zeli ali korenine, se uporabljajo kot adjuvantna terapija in profilaksa pri ponavljajočih se okužbah zgornjih dihal (prehlad). Neprekinjeno jemanje zdravila je omejeno na osem tednov.

Dobrodošlo je tudi zdravilo, ki vsebuje izvleček iz ginsenga (Panax ginseng), ki deluje kot adaptogen. Adaptogeni so snovi, ki izboljšajo telesno odpornost proti fizičnim, kemijskim in biološkim stresorjem. Izboljšajo torej sposobnost prilagajanja organizma na neugodne zunanje in notranje razmere (neobičajne temperature okolja, vplivi različnih kemičnih in biokemičnih snovi, stresi, duševne in telesne preobremenitve) ter povečajo odpornost organizma proti okužbam.

Pomembno pomoč imunskemu sistemu predstavljajo tudi nekateri vitamini in minerali.

Pomembno pomoč imunskemu sistemu predstavljajo tudi nekateri vitamini in minerali, predvsem tisti, ki izkazujejo antioksidativne učinke ali so sestavni del takih encimov: vitamini A, C in E; minerali selen, cink in železo. Obenem poznamo vrsto naravnih antioksidantov: koencim Q10, likopen, alfalipojska kislina. Snovi z močnim antioksidativnim delovanjem najdemo v različnih rastlinah, recimo zelenem čaju (Camellia sinensis L.), grozdnih peškah (Vitis vinifera), lubju francoskega obmorskega bora (Pinus pinaster sp. Atlantic) ali jagodah črnega bezga (Sambucus nigra L.). Če se odločite za uživanje prehranskih dopolnil z antioksidanti, preverite, da ne presežete priporočljivega dnevnega vnosa. Kot bolj uspešne so se izkazale kombinacije različnih antioksidantov, v čemer je tudi prednost naravno pridobljenih pred sinteznimi.

Poleg ameriškega slamnika obstajajo druge snovi z delovanjem na imunski sistem, katerih raven dokazov pa ni na takšnem nivoju, da bi jih lahko registrirali kot zdravila. Med te sodijo prehranska dopolnila, ki vsebujejo naslednje spojine: betaglukani, medicinske gobe (Ganoderma lucidum), riž bran, kolostrum, noni, probiotiki (Lactobacillus Casei), propolis, matični mleček in nekatere druge.

Vsekakor vam svetujemo, da se pred odločitvijo za prehransko dopolnilo, funkcionalno živilo in še posebno pri zdravilu posvetujete z lekarniškim farmacevtom. Preden se odločite za katerega od njih, je treba ovreči morebitne ovire za samozdravljenje. Ti pripravki posedujejo bolj ali manj pomembne omejitve in niso primerni za vsakega posameznika. Imunsko odpornost si krepite predvsem z zdravim življenjskim slogom, občasno poseganje po omenjenih snoveh je lahko dobrodošlo, posebno če vam je pri izbiri pomagal lekarniški farmacevt.

Zadnji prispevki

Dehidracija

Besedilo: Maja Kolšek Šušteršič, dr. med., spec. druž. med. Voda predstavlja od 75 odstotkov telesne