Tinitus je vse pogostejša težava sodobnega časa, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja, hkrati pa ostaja pogosto nerazumljena in podcenjena. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) je zato v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje organizirala strokovni posvet o tinitusu, na katerem so predstavili aktualno stanje na področju tinitusa, osvetliti strokovne izzive ter možnosti podpore osebam, ki se s tinitusom soočajo.
Besedilo: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS)
Ob mednarodnem tednu ozaveščanja o tinitusu je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) na svojem sedežu v Ljubljani v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje organizirala strokovni posvet o tinitusu. Posvet je povezal zdravstvene strokovnjake, uporabnike ter druge deležnike z namenom izmenjave znanj, izkušenj in dobrih praks na tem področju.
Tinitus kot »fantomski« zvok
Tinitus ali šumenje v ušesih (latinsko tinnitus, tinnitus auris) pomeni zaznavanje zvoka v odsotnosti zunanjega zvočnega dražljaja. Najpogosteje se kaže kot visokofrekvenčno zvonjenje, lahko pa tudi kot šumenje, piskanje, prasketanje ali pokanje. Doživljanje tinitusa je med posamezniki zelo različno – nekateri z njim živijo brez večjih težav, drugim pa lahko resno oteži vsakdanje delovanje, povzroča nespečnost, težave s koncentracijo in slabše slušno razumevanje.
Na posvetu je doc. dr. Nina Božanić Urbančič, specialistka otorinolaringologije na UKC Ljubljana, pojasnila, zakaj za tinitus ne obstaja preprosto zdravilo v obliki tablete: »Pri tinitusu ne gre za vnetje ali okužbo, niti za okvaro ene same strukture v ušesu. Gre za delovanje živčnega sistema in za tako imenovani fantomski zvok, ki nastaja v možganih. Zato tinitusa ne moremo zdraviti z eno tableto, temveč z vplivanjem na odziv možganov nanj.« Dodala je, da je cilj sodobne obravnave tinitusa predvsem zmanjšati njegov vpliv na posameznikovo življenje in izboljšati sposobnost obvladovanja težav, ne pa »utišati zvok« za vsako ceno.
Vzroki in dejavniki tveganja
Tinitus se najpogosteje pojavi kot posledica akustične travme, med vzroki so lahko poškodbe glave, eksplozije, nihajne poškodbe vratu, vnetja ušes, sinuzitis in stres. Povzročijo ali poslabšajo ga lahko tudi ušesne operacije, splošna anestezija ter nekatera zdravila – tako ototoksična kot tudi druga, med njimi antidepresivi, antiepileptiki, antihipertenzivi, zaviralci adrenergičnih receptorjev beta, opioidi, antihistaminiki in kofein.
Tinitus se pojavlja tudi kot simptom določenih bolezni, kot so Menierova bolezen, vestibularni švanom, otoskleroza, multipla skleroza, Wilsonova bolezen in intrakranialna hipotenzija. Med dejavnike tveganja sodijo tudi kajenje, povišan krvni tlak in sladkorna bolezen.
Tinitus – družbeni in zdravstveni izziv
Tinitus predstavlja pomemben javnozdravstveni izziv, saj prizadene približno 20 odstotkov prebivalstva, najpogosteje starejše, vendar se pojavlja tudi pri mlajših in pri gluhih osebah.
»Živimo v zelo hrupnem in hkrati stresnem okolju. Če temu dodamo še sodoben tempo življenja, je tinitus lahko hitro naš spremljevalec. Tinitus moramo razumeti – prizadeta oseba se ga mora naučiti obvladovati, družba mora zagotoviti ustrezne pogoje, zdravstveni sistem pa celostno in dostopno podporo,« je poudaril Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Tinitus prizadene tudi gluhe osebe
Predsednik ZDGNS Gorazd Orešnik je povedal, da organizacija v svojih programih sistematično naslavlja tudi tinitus: »Na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije izvajamo pet programov za različne ciljne skupine – gluhe, naglušne in druge. Eden od teh programov je namenjen tudi tinitusu, saj se s to težavo soočajo tudi gluhe osebe.«
Prof. dr. Saba Battelino, dr. med., specialistka otorinolaringologije na UKC Ljubljana, je na posvetu poudarila, da tinitus ni vezan zgolj na klasično slušno zaznavo: »Tinitus in tovrstna slušna zaznava se ne dogajata v senčnični skorji, torej tam, kjer običajno slišimo. Gre za povečano aktivnost v delih možganov, ki so povezani s čustvenim odzivanjem. Zato lahko tinitus zaznavajo tudi gluhe osebe. Tudi osebe, ki so rojene gluhe in ne poznajo zvoka v klasičnem smislu, opisujejo šumenje ali zvonjenje v glavi, kar je zanje prav tako zelo moteče.«
ZDGNS že vrsto let opozarja na porast tinitusa in njegove posledice, zato je na Ministrstvo za zdravje podala pobudo, da bi 3. februar razglasili za dan tinitusa. Mednarodni teden ozaveščanja o tinitusu, ki je letos potekal od 2. do 8. februarja, pa je namenjen večji prepoznavnosti tinitusa, njegovemu preprečevanju ter krepitvi podpore za vse, ki se s to težavo soočajo.
Kam po pomoč
Ob pojavu piskanja ali šumenja v ušesih je prvi korak obisk osebnega zdravnika, ki pacienta po potrebi napoti na specialistični pregled pri otorinolaringologu. Na pregledu strokovnjaki ugotovijo vrsto tinitusa, izključijo resnejša obolenja ter ocenijo sluh. Glede na izvide nato svetujejo nadaljnje oblike pomoči, med drugim tudi kognitivno-vedenjsko terapijo in druge podporne pristope, ki lahko pomembno izboljšajo kakovost življenja.
