Alergijske reakcije – kako jih prepoznamo in kako reagirati

Besedilo: Barbara Mlinarič, mag. farm., Pomurske lekarne

Dejstvo je in mimo tega žal ne moremo, da smo si večino alergenov sami prinesli domov. Sodobni način življenja, psihična in fizična (pre)obremenjenost, drugačna pridelava in predelava hrane ter spremenjene razmere v okolju so nas prisilili v to, da se danes širi, lahko bi celo rekli, epidemija alergijskih bolezni.

Mnogokrat se sprašujemo, zakaj alergijske bolezni sodijo med najpogostejše težave v razvitem svetu, in vse kaže, da njihova pogostost še narašča. Najpomembnejši razlog je ozaveščenost, diagnostika in tudi boljša dostopnost do zdravljenja.

Ampak zakaj ravno danes? Kaj je bilo včasih tako drugače, da takšne mavrice alergijskih bolezni niso poznali? Če pogledamo samo pršice v hišnem prahu (predvsem v posteljah), ki uspevajo v prostorih z visoko vlažnostjo in visoko temperaturo čez celo leto. Se še spomnite pripovedovanja, kako so imeli v spalnici pozimi mraz, prostore pa so stalno prezračevali? Čemu? Takšnih razmer alergeni nimajo radi. Danes pa imamo ekološke hiše, varčujemo z energijo, stalno skrbimo za čistočo in si sami ustvarjamo odlične pogoje za uspevanje pršic. Prav tako smo v bivališča prinesli lončnice – in vemo, kjer je zemlja, so tudi plesni. Da o higieni naših dojenčkov in otrok niti ne govorimo. Bi lahko rekli, da včasih pretiravamo s higieno? Dejstvo je, da otroci zaradi okužb ne umirajo več. Vendar pa vsak dober ukrep s seboj prinese tudi pomanjkljivost – na »oblast« so prišle druge bolezni, ki so nadležne, niso pa življenjsko ogrožajoče. Imunski sistem je narejen tako, da je po rojstvu zelo nagnjen k razvoju alergije. Včasih je bil ob rojstvu otrok bolj izpostavljen umazaniji, kjer so naseljene različne bakterije. Z njimi je imunski sistem hitro prišel v stik in preklopil z alergije na normalen imunski odziv. Tega danes v mnogih primerih žal ni več. In zato mnogi ljudje, ki so gensko dovzetni za alergije, to tudi razvijejo. Otroci, katerih eden od staršev ima katero izmed alergij, imajo približno 50-odstotno verjetnost, da jo bodo razvili tudi sami. Tistim z obema staršema z alergijo se ta obeta s kar 75-odstotno verjetnostjo.

Alergijska bolezen je bolezen imunskega sistema, ki se lahko pokaže kjer koli v našem telesu. Tudi če se simptomi pokažejo na koži, je še vedno vzrok imunski sistem. Ni pa vedno vsak srbeč izpuščaj, ki traja malo dlje časa, alergijska bolezen (lahko pomislimo tudi na garje, iritativni kontaktni dermatitis ali druge kožne bolezni). Ko prvič pridemo v stik z alergeni, pride najprej do senzibilizacije, tj. tvorbe protiteles. To pomeni, da ko nas prvič piči čebela oziroma prvič vzamemo določeno zdravilo, po navadi še ne more priti do alergijskega odziva, saj se imunski sistem še nikoli ni srečal s tem strupom, nima spomina in se ne zna odzvati. Tisti, ki postane alergičen, v telesu namesto zaščitnih protiteles naredi protitelesa, ki po naslednjem stiku z alergenom ustvarijo alergijo. Sproščajo se histamin in druge snovi, ki povzročijo različne težave: srbenje, pordečitev, otekanje sluznic, solzenje, kihanje, lahko pa tudi drisko, bruhanje, omotičnost in celo dušenje. Če bi mesec po piku čebele človeku odvzeli kri ali napravili teste, bi ugotovili, da je alergičen. Težava pa je, da je alergijski odziv pravzaprav na neki način popolnoma normalen odziv. To pomeni, da protitelesa (pozitivni test) še ne pomenijo alergije. Prav tako negativni testi nimajo stoodstotne napovedne vrednosti. Pri določenih alergenih so testi slabo občutljivi ali pa postane bolnik preobčutljiv in alergičen šele pozneje. Rezultat testa velja torej le v tistem trenutku.
Paziti moramo tudi na možnost navzkrižne alergije. Pri alergiji na cvetni prah ene vrste trav res lahko pričakujemo, da se bo alergija pojavila tudi na cvetni prah vseh vrst trav in še žit povrhu (botanično sorodstvo). Ste kdaj pomislili, da bi se ob njej pojavila tudi alergija na krompir ali paradižnik? A žal je tako, da so navzkrižne alergije nepričakovane, tudi simptomi so lahko popolnoma drugačni od simptomov osnovne alergije. Alergijski rinitis zaradi cvetnega prahu in bruhanje, driska ali celo dušenje zaradi zaužitega jabolka, krompirja ali paradižnika na prvi pogled nimajo nič skupnega. Morda pa vendar?
Zanimivo je tudi, da alergija žal ni vedno omejena le na del telesa, kjer se je pojavila prvič. Prehajanje ene alergijske bolezni v druge imenujemo alergijski marš. Alergija, ki povzroča prebavne težave in je pogosta pri majhnih otrocih, lahko preide v kožno alergijo (atopijski dermatitis), nato pa še v težave na dihalih (alergijski rinitis ali celo astma). Tak potek je večkrat mogoče prepoznati pri otrocih, redkeje pa pri odraslih.
Alergija ni tako enostavna bolezen, saj telo včasih burno reagira na povsem naravno snov. Pomembno je zgodnje prepoznati simptome in se nanje karseda hitro odzvati. V določenih primerih je dovolj, da se oglasite v lekarni. Lekarniški farmacevti vam bomo pomagali pri izbiri ustreznega zdravila in uspešnem samozdravljenju. Včasih pa je nujen posvet z zdravnikom dermatologom ali alergologom.

Prelistajte celotno revijo.

Prebrali ste prispevek iz Aprilske izdaje Zdravih novic. Vas zanima še več?

Zadnji prispevki

TEMA MESECA

Teden boja proti raku: »Obdrži sonce na varni strani« Tradicionalni slovenski teden boja proti raku,