»Atopijski dermatitis, ponekod bolezen imenujejo tudi atopični ekcem, je verjetno najpogostejša vnetna kožna bolezen. Kaže se z vnetnimi, luščečimi se spremembami, ki so zelo srbeče,« je za Zdrave novice povedal prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med.,specialist dermatovenerolog. Z njim smo se pogovarjali o vzrokih za nastanek atopijskega dermatitisa, možnostih zdravljenja in nasvetih za obvladovanje simptomov te kronične bolezni, ki prizadene tako otroke kot odrasle in lahko močno vpliva na kakovost življenja, saj povzroča nelagodje, motnje spanja in psihološki stres.
Besedilo: Janja Simonič, odgovarja prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., spec. dermatovenerolog
Prof. dr. Bartenjev, kako razširjena je ta bolezen?
Približno 230 milijonov ljudi po vsem svetu ima atopijski dermatitis, razširjenost med populacijo pa je več kot 15-odstotna, zlasti v bogatejših državah. Tam je namreč bolezen bolj pogosta. Običajno prizadene ljudi z »nagnjenostjo k atopiji«, vključno s senenim nahodom, astmo in alergijami na hrano. Nekatere rase so bolj dovzetne za razvoj bolezni, genetske študije pa kažejo izrazito raznolikost obsega stanja (heterogenost) med populacijami.
Kdaj se bolezen pojavi?
Bolezen se običajno začne v otroštvu in prizadene do 20 % otrok. Praviloma se bolezen razvije pred 6. letom starosti, več kot polovici bolnikov pa že v prvem letu življenja. Atopijski dermatitis sicer ni samo bolezen otrok, saj lahko prizadene ljudi vseh starosti. Bolezen se sicer navadno umiri ali celo izgine v času odraščanja, pa vendar je pri mladih odraslih v starosti do 26 let še vedno prizadetih približno 5 % populacije. Kasneje je pojavnost redkejša.
Kaj je vzrok atopijskega dermatitisa?
Za atopijski dermatitis oz. atopični ekcem ni samo enega znanega vzroka. Obstaja veliko teorij o osnovnih mehanizmih nastanka te bolezni. Sedanje teorije ugotavljajo, da je atopijski dermatitis predvsem bolezen imunskega sistema. Pomembno vlogo igrajo tako imenovani citokini. Ti so odgovorni za okvaro barierne funkcije kože in vplivajo na razvoj vnetja, kar povzroči pojav značilnih sprememb na koži. Poleg dejstva, da gre za imunsko pogojeno bolezen, pa je za razvoj bolezni zelo pomembno, da gre pri bolnikih za okvarjeno barierno funkcijo kože. Koža namreč s celicami in maščobami med celicami tvori skoraj nepropustno pregrado med zunanjim okoljem in telesom. Okvara te kožne bariere (pregrade) pa povzroči povečano prepustnost kože in zmanjša njeno protimikrobno delovanje. Za dobro delovanje kožne bariere je pomembna beljakovina filagrin. Prav ta beljakovina pa je pri bolnikih z atopijskim dermatitisom okvarjena. Filagrin je zelo pomemben protein, ki vzdržuje barierno funkcijo kože ter vpliva na delovanje številnih encimov, ki so odgovorni za normalno delovanje kože. Koža bolnikov z atopijskim dermatitisom je zaradi genetske motnje bolj prepustna za zunanje snovi. Tako snovi iz okolja, pravimo jim tudi dražilci, lažje prehajajo v in skozi kožo, kar vodi do nastanka vnetja.
Ali je atopija že atopijski dermatitis?
Atopija ni isto kot atopijski dermatitis, se pa bolezen pri atopikih pogosteje razvije.
Gre za večinoma podedovano (genetsko) situacijo. Zanjo je značilen čezmerno aktiven imunski odziv na okoljske dejavnike. Isti dejavniki pa ne vplivajo na kožo neatopikov. Kljub genetskemu ozadju pa številni otroci iz družin z znano atopijo nikoli ne razvijejo dermatitisa, ravno tako pa lahko atopijski dermatitis dobijo otroci brez družinske anamneze.
Kako postavimo diagnozo?
Diagnozo atopijskega dermatitisa postavimo skoraj vedno na podlagi klinične slike, torej na podlagi videza kožnih sprememb. Pomaga nam anamneza o poteku bolezni. Občasno, vendar redko slika ni tipična in v takšnih primerih je treba opraviti nekatere preiskave, kot so histološki pregled vzorca kože in alergološki testi.
Kako so videti značilne kožne spremembe?
Klinična podoba atopijskega dermatitisa je odvisna od starosti bolnika. Pri majhnih otrocih se vnetje in luščenje kaže največkrat na koži obraza, po trupu in zunanjih straneh okončin. Pri starejših pa so najpogosteje prizadeti pregibi večjih sklepov, dlani, stopala in veke.
Za vse bolnike je značilno, da imajo na splošno zelo suho kožo. Vnetne spremembe ali dermatitis se kažejo z rdečino, rosenjem, luščenjem in močnim srbenjem. Slednje je neredko tako moteče, da bolnik slabo spi, se pogosto zbuja in praska. Če bolezni ne zdravimo, se lahko pojavijo zapleti, kot so bakterijske in virusne okužbe kože, ali pa se vnetje razširi na vso kožo telesa.
Kaj pa zdravljenje?
Zdravljenje atopijskega dermatitisa je lahko lokalno ali pa sistemsko oziroma je kombinacija obojega. Kakšno terapijo bomo uporabili, je zelo odvisno od razširjenosti bolezni, od stopnje vnetja in starosti bolnika.Pomembno je, da z zdravljenjem začnemo zgodaj.
Lokalna terapija – torej nanašanje pripravkov na kožo – vsebuje zdravilne učinkovine, ki blažijo vnetje. Praviloma moramo uporabiti lokalne kortikosteroide, uporabimo pa lahko tudi nesteroidna protivnetna zdravila, kot so zaviralci kalcinevrina (pimekrolimus, takrolimus) ali nekatera zelo nova lokalna zdravila.
Če je bolezen zelo razširjena in vnetje močno, jo zdravimo z zdravili v obliki tablet, ki zavirajo delovanje imunskega sistema, kot sta ciklosporin ali metotreksat. V porastu je tudi uporaba bioloških zdravil, ki se jih aplicira z injekcijo. Biološka zdravila tarčno zavirajo ključne korake pri vnetju atopijske kože (dupilumab in lebrikuzumab, zaviralci JAK …).
Na srbenje skušamo vplivati tudi z zdravili – antihistaminiki.
Za uspešno zdravljenje si mora zdravnik pridobiti tudi zaupanje in spodbuditi sodelovanje staršev, kar po mojih izkušnjah ni vedno lahko.
Ali s pravilno nego lahko blažimo znake bolezni?
Pravilna nega, gre za vsakodnevno nego, je zelo pomembna. Bolezni ne bomo pozdravili, bo pa ob pravilni negi znatno manjša potreba po uporabi pravih zdravil.
Koža bolnikov z atopijskim dermatitisom je praviloma zelo suha. Priporočamo torej uporabo hidrofobnih mazil ali krem, ki kožo vlažijo in preprečujejo hlapenje skozi kožo.
Snovi, ki jih imenujemo humektanti, privlačijo in zadržujejo vodo v povrhnjici kože. Znan humektant je sečnina oziroma urea. Primeri humektantov so tudi glicerin, pantenol, sorbitol, hialuronska kislina …. Ti preparati ob redni uporabi zmanjšujejo suhost kože, rdečico in razdraženost. Spodbujajo hidracijo povrhnjice in zmanjšajo transepidermalno izgubo vode.
Pomembna je tudi uporaba mastnih snovi, ki zadržijo vodo v vrhnji plasti kože, saj preprečujejo njeno izhlapevanje. Tem snovem pravimo okluzivna sredstva. Značilna predstavnika sta vazelin in lanolin.
Emoliensi so snovi, ki tvorijo enoten film na površini kože, zato delujejo zaščitno in preprečijo izsušitev kože. Nadomeščajo tudi naravne lipide v roženi plasti, s tem pa kožo mehčajo, gladijo in vlažijo. Emoliensi so predvsem rastlinska olja (arganovo, svetlinovo, konopljino) in masla (karitejevo, kakavovo) ter koži lastne snovi, kot so ceramidi in holesterol.
Vsakodnevno in res dosledno izvajanje pravilne nege je osnova »zdravljenja«. Dokazano je namreč, da se s tem izboljša oslabljeno delovanje kožne bariere in vlaženje kože, zmanjša se dovzetnost za okužbe, manjša je tudi potreba po uporabi kortikosteroidnih pripravkov, ob tem pa se uravnava tudi mikrobno neravnovesje kože. Poslabšanja bolezni so redkejša in blažja. K pravilni negi pa sodi tudi izogibanje dražečim snovem, saj tako preprečimo njihovo delovanje na kožo. Izogibamo se uporabi alkalnih mil, detergentov, barvil, dišav, sintetičnih in volnenih tkanin.
Še kakšen nasvet za konec?
Atopijski dermatitis je kronična bolezen. Sprijazniti se moramo z dejstvom, da bo bolnika spremljala veliko let, morda vse življenje. Poučimo se o bolezni, sprijaznimo se z njo in naučimo se z njo živeti. S pravilno nego in pametnim zdravljenjem jo lahko v današnjem času kar dobro obvladujemo.
