Besedilo: Dominik Škrinjar, študent 6. letnika splošne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru in prostovoljec na Oddelku za kožne in spolne bolezni na UKC Maribor
Atopijski dermatitis (AD) je pogosta kronična vnetna bolezen kože, ki prizadene ljudi vseh starosti, od tega v povprečju 10 % odraslih in kar 20 % vseh otrok. Razlikovanje med AD in drugimi kožnimi boleznimi temelji predvsem na njihovih značilnih simptomih in tipičnih mestih kožnih sprememb.

Poglejmo si nekaj osnovnih dejstev in sodobnih spoznanj o tej bolezni.
Kaj je atopijski dermatitis in kaj ga povzroča?
AD je kompleksna kožna bolezen, saj nastane zaradi kombinacije genetske nagnjenosti, motenj v imunskem sistemu ter vpliva okoljskih dejavnikov. Genetska nagnjenost postavlja temelje za ranljivost kožne pregrade, medtem ko motnje v imunskem sistemu prispevajo k pretiranim vnetnim odzivom. Hkrati lahko okoljski dejavniki, kot so določeni alergeni in mikroorganizmi, sprožijo in poslabšajo simptome AD. V tej kompleksni interakciji se pomanjkanje filagrina, holesterolov in sfingolipidov, ki ohranjajo strukturo in vlažnost kožne pregrade, izkaže za ključno, saj to vodi v oslabitev kožne zaščite in pretirano razrast bakterij, najpogosteje bakterije Staphylococcus aureus.
Kako prepoznati atopijski dermatitis in ga ločiti od drugih kožnih bolezni?
Prepoznavanje AD ter njegova ločitev od drugih klinično podobnih kožnih bolezni, npr. od luskavice, kontaktnega in seboroičnega dermatitisa, je ključnega pomena za njegovo učinkovito obvladovanje. Pomemben diagnostični vidik je tudi zgodovina bolnikovih simptomov in pogostost izbruhov ter družinska obremenjenost.

AD se običajno kaže z značilnimi simptomi, kot so srbenje, rdečina, luščenje in izpuščaji na koži, zlasti na predelih, kot so komolci, kolena in obraz, medtem ko se luskavico lahko prepozna po srebrno-belkastih luskah, ki se pojavljajo na komolcih, kolenih in lasišču. Seboroični dermatitis je tesno povezan z večjo proizvodnjo kožnega loja in se največkrat pojavi na lasišču, obrveh, nosu in ušesih. Kontaktni dermatitis pa se razvije kot odziv na alergene, ki so prišli v stik s kožo, in se običajno pojavi na mestu stika kože z alergenom.
Ker se lahko tudi nekatere druge bolezni na koži kažejo na zelo podoben način kot AD, je za natančno diagnozo priporočljiv obisk pri osebnem zdravniku, ki vas bo po potrebi napotil k specialistu za kožne bolezni – dermatovenerologu.
Kako se diagnosticira atopijski dermatitis?
Diagnoza AD temelji predvsem na prepoznavanju prej omenjenih kliničnih znakov bolezni, kot so srbenje, rdečina in suhi izpuščaji na koži. Za potrditev diagnoze lahko zdravnik izvede še epikutano testiranje, običajno na hrbtu bolnika, ali izvede kožni vbodni test na zgornji strani podlakti – v obeh primerih z namenom, da bi identificiral specifične alergene oz. dražljive snovi, ki bi lahko bile odgovorne za izbruh ali poslabšanje AD; najpogosteje so to cvetni prah, pršice, živalska dlaka, mleko, jajca in oreščki.
Kakšne so možnosti zdravljenja bolnikov z atopijskim dermatitisom?
Zdravljenje AD je usmerjeno v lajšanje simptomov, zmanjšanje vnetja in preprečevanje poslabšanj. To vključuje uporabo zdravilnih kortikosteroidnih in vlažilnih negovalnih mazil za zmanjšanje vnetja na koži in ohranjanje vlažnosti kože.
Nega kože z vlažilci, ki so znani tudi kot emolienti, je ključna podporna oblika zdravljenja pri bolnikih z AD. Emoliente je treba uporabljati redno, ne glede na to, ali so prisotni zgolj blagi ali nekoliko resnejši simptomi bolezni. Ti vlažilni izdelki, kot so losjoni, kreme za obraz, olja za prhanje in dodatki za kopel, ohranjajo kožo voljno ter navlaženo, kar zmanjšuje njeno dovzetnost za srbečico in poškodbe. Aktivne sestavine, ki se običajno nahajajo v formulah vlažilnih izdelkov, vključujejo omega-6-maščobne kisline iz olja semen svetlina in olja grozdnih pečk, ki pomirjajo, hranijo kožo ter obnovijo njeno naravno lipidno zaščitno pregrado. Prav tako lahko izvlečki iz korenine sladkega korena delujejo kot naravna protivnetna snov in antioksidant ter zmanjšujejo rdečino ter blažijo vnetje, kar še dodatno pripomore k izboljšanju stanja kože pri bolnikih z AD. Redna uporaba emolientov je zato ključnega pomena za ohranjanje zdrave in manj srbeče kože.
Lokalni pripravki s kortikosteroidi so praviloma dobro učinkoviti pri zmanjševanju vnetja in srbenja ter pri obnavljanju kože, vendar jih je treba uporabljati po zdravnikovih navodilih v omejenem obsegu, da bi preprečili stranske učinke.
V hudih primerih se lahko predpišejo sistemska zdravila v obliki tablet, kot so sistemski kortikosteroidi, vendar se ta praviloma uporabljajo za krajši čas zaradi možnih sistemskih neželenih učinkov. V primeru okužbe se lahko predpišejo antibiotiki, protivirusna ali protiglivična zdravila. Kot del terapije se uporablja tudi postopek, imenovan mokro suho povijanje, kjer gre za nanos zdravilnih in vlažilnih sredstev na prizadeto kožo, ki jo nato prekrijemo s plastjo mokrih in nato suhih povojev. Mokri ovoji omogočajo, da zdravila prodrejo v prizadeto kožo, hkrati pa ohranjajo kožo navlaženo.
Dodatna možnost zdravljenja je fototerapija, pri kateri je bolnik z AD izpostavljen nadzorovani količini kratkovalovnih ultravijoličnih B-žarkov v krajšem časovnem obdobju (najpogosteje do 15 minut). Primerna je za tiste s težjim potekom bolezni. Kljub učinkovitosti pa se mora izvajati pod strogim zdravniškim nadzorom, saj lahko v določeni meri poveča tveganje za kožnega raka in prezgodnje staranje kože.
Pomen prehrane in psihološke podpore pri zdravljenju atopijskega dermatitisa
Poleg ustrezne dermatološke obravnave in podpornega zdravljenja je pri zdravljenju AD za celostno izboljšanje bolnikovega stanja ključen pomen prehrane in psihološke podpore. Prehrana igra namreč pomembno vlogo pri obvladovanju težav, saj lahko nekatera živila sprožijo ali poslabšajo simptome AD. Zato je nujno, da bolniki spremljajo svojo prehrano in se izogibajo potencialnim sprožilcem, kot so mlečni izdelki, oreščki, jajca in gluten, če ob njihovem uživanju opažajo resna poslabšanja AD. Hkrati pa je psihološka podpora ključnega pomena, saj AD pogosto povzroča čustveno stisko in vpliva na samopodobo posameznika. Terapevtski pogovori, skupinska terapija in različne tehnike sprostitve lahko bolnikom pomagajo obvladovati stres ter zmanjšati srbenje in vnetje kože. Celostna obravnava, ki tako združuje še pravilno prehrano in psihološko podporo, lahko prispeva k boljšemu počutju bolnikov z AD.
Vpliv bolezni
Kljub temu da je AD kompleksna kožna bolezen, ki se pogosto kaže kot suha koža, ima pogosto globlje vplive na bolnikovo življenje, vključno s prizadetostjo drugih organskih sistemov in psihosocialnimi posledicami.
Razumevanje vzrokov ter možnosti obvladovanja in zdravljenja je ključnega pomena za izboljšanje kakovosti življenja tistih, ki se soočajo s to boleznijo.

OKVIR (PRI ZDRAVLJENJU)
Novosti na področju zdravljenja atopijskega dermatitisa
Pri zdravljenju AD se pojavljata vsaj dve novejši skupini zdravil. Biološka zdravila, kot sta dupilumab in tralokinumab, ciljajo na specifične molekule v imunskem sistemu, s čimer pomagajo pri obvladovanju vnetja. V Sloveniji se pri osebah, starih 12 let ali več, kot prvo biološko zdravilo za zdravljenje zmerne do hude oblike AD že uporablja dupilumab. Druga skupina zdravil pa so zaviralci Janusove kinaze (npr. baricitinib), ki vplivajo na encime v celicah, ki igrajo ključno vlogo pri vnetnih procesih. Pred kratkim so jih začeli predpisovati tudi v Sloveniji, za bolnike z zmernih do hudim AD.