Tudi v zimskem času ostanimo telesno dejavni
Z menjavo ure na zimski čas v zadnjem tednu v oktobru se začenja obdobje krajših ter hladnejših dni, slabšega vremena in upada motivacije za gibanje.
Besedilo: Nacionalni inštitut za javno zdravje
Znano je, da se ob spremembi ure spremeni tudi razmerje vseh gibalnih vedenj (telesne dejavnosti, sedentarnega vedenja in spanja), ki skupaj sestavljajo 24-urno gibalno vedenje v enem dnevu.
Raziskave poročajo, da se s krajšim dnem nekoliko podaljša čas spanja, predvsem pa se podaljša čas sedentarnega vedenja ter skrajša čas nizko- in zmerno- do visokointenzivne telesne dejavnosti. Ob hitrem ritmu življenja nam nekaj dodatnih minut spanja zagotovo ne škodi, medtem ko povečanje sedentarnega vedenja na račun zmanjšanja telesne dejavnosti ni priporočljivo.
Razlogi za manj gibanja
Strokovnjaki med najpogostejše razloge za upad telesne dejavnosti v hladnejših mesecih prištevajo:
- Krajše dneve in manj svetlobe.
- Nižje temperature in manj ugodne vremenske pogoje.
- Pojav sezonske razpoloženjske motnje oz. sezonske depresije.
- Upad motivacije.
Izziv, ne ovira
Čeprav so ti dejavniki včasih zares moteči, je nanje bolje gledati kot na izziv in ne oviro. Ob spremembi ure na zimski čas lahko jutranjo svetlobo izkoristimo za aktiven začetek dneva, pri čemer nižje temperature premagamo z ustreznimi, toplimi oblačili. Na deževen in zelo mrzel dan tek in sprehod nadomestimo z gibanjem v zaprtih prostorih, priložnost pa izkoristimo za preizkušanje novih oblik vadbe ali športa.
Vsak konec tedna naj bo priložnost, da z družino ali prijatelji zimski čas izkoristimo bodisi za pohajanje po nižjih hribih, smučanje ali zabavno kepanje na svežem zraku – le tako bomo zmogli tudi pozimi ohraniti ustrezno razmerje vseh treh gibalnih vedenj.
Koristi gibanja za zdravje
Če nam naštete dejavnosti še niso dvignile motivacije za gibanje, se spomnimo na koristi za zdravje, ki jih prinaša redna vadba v hladnem okolju:
- Vpliva namreč na izboljšan imunski sistem in s tem zmanjšano možnost za okužbo z nalezljivimi boleznimi (gripa, covid-19 …).
- Prav tako hladno vreme med vadbo naše telo prisili, da dela bolj intenzivno, kar krepi srčno-žilno zdravje.
- Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na naraven antidepresiven učinek telesne dejavnosti, med katero se poveča izločanje endorfinov, serotonina in dopamina – hormonov sreče, kar neposredno izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje simptome sezonske depresije.
Ne odlašajmo!
Izkoristimo zimske dni kot priložnost za redno gibanje, še naprej sledimo nacionalnim smernicam za 24-urno gibalno vedenje, napolnimo telo z energijo in pokažimo, da nas krajši dnevi ne ustavijo pri aktivnem življenju.
