Neprijetni poletni sopotniki: vnetje mehurja in vaginalne okužbe, kakšno vlogo ima pri tem intimna nega
Poletje povezujemo z dopustom, kopanjem, soncem in brezskrbnim preživljanjem časa na prostem. Žal pa je to tudi obdobje, ko se poveča tveganje za vnetje mehurja in vaginalne okužbe. Pomembno vlogo pri preprečevanju težav ima tudi pravilna intimna nega.
Besedilo: Monika Hvala
Marsikatera ženska se poleti sreča z neprijetnim pekočim uriniranjem, pogostim tiščanjem na vodo ali celo bolečinami v spodnjem delu trebuha. Vnetje mehurja je ena najpogostejših bakterijskih okužb pri ženskah, poleti pa se tveganje zanj zaradi različnih dejavnikov še poveča.
Zakaj je vnetje mehurja poleti pogostejše?
Samo poletje ni neposreden vzrok za okužbo mehurja, vendar številne poletne navade ustvarjajo ugodne razmere za razmnoževanje bakterij in njihov prehod v sečila.
Najpogostejši dejavniki tveganja so:
dolgotrajno nošenje mokrih kopalk,
povečano potenje in vlaga v intimnem predelu,
višje temperature, ki pospešujejo razmnoževanje mikroorganizmov,
nezadostno pitje tekočine zaradi vročine ali potovanj,
zadrževanje urina med vožnjo ali na izletih,
pogostejši spolni odnosi med dopustom,
spremembe prehrane in dnevnega ritma med potovanji.
Pri ženskah je tveganje za okužbo večje tudi zaradi anatomije. Njihova sečnica je precej krajša kot pri moških, zato bakterije lažje dosežejo mehur. Najpogostejši povzročitelj je bakterija Escherichia coli, ki sicer normalno prebiva v črevesju, ob določenih okoliščinah pa lahko zaide v sečila.
Kako prepoznamo vnetje mehurja?
Znaki se običajno pojavijo hitro, pogosto že v nekaj urah. Najpogostejši simptomi so:
pekoče ali boleče uriniranje,
zelo pogosto uriniranje in majhne količine urina,
močan in nenaden občutek, da moramo na stranišče,
občutek, da mehur ni popolnoma izpraznjen,
bolečina ali pritisk nad sramno kostjo,
moten ali neprijetno dišeč urin,
včasih tudi sledovi krvi v urinu.
Če se pojavijo visoka vročina, mrzlica, bolečine v ledvenem delu ali bruhanje, okužba morda ni več omejena le na mehur, ampak se je razširila na ledvice. Takšno stanje zahteva čimprejšnji pregled pri zdravniku.
Kaj lahko storimo ob prvih znakih?
Če gre za blažje težave, si lahko v začetni fazi pomagamo tudi sami. Priporočljivo je:
piti dovolj vode (vsaj 1,5–2 litra dnevno oziroma več ob vročini),
urinirati takoj, ko začutimo potrebo,
mehur vedno popolnoma izprazniti,
za nekaj dni opustiti spolne odnose,
izogibati se alkoholu, zelo začinjeni hrani in večjim količinam kofeina,
po potrebi uporabiti zdravila proti bolečinam.
V lekarnah so za pomoč pri vnetju mehurja na voljo tudi različni pripravki z D-manozo, izvlečkom ameriške brusnice ali probiotiki, ki lahko pomagajo zmanjšati pekoč občutek in omejijo tveganje za ponavljajoče se okužbe. Če pa simptomi ne izzvenijo v enem do dveh dneh ali se celo stopnjujejo, je potreben pregled pri zdravniku, saj je pogosto potrebno zdravljenje z antibiotikom.
Vaginalne okužbe
Poleti niso pogostejša le vnetja mehurja, ampak tudi vaginalne okužbe, ki imajo podobne vzroke kot vnetje mehurja: toplota, vlaga, mokre kopalke, tesna sintetična oblačila, večje potenje, spremembe vaginalne mikrobiote, spolno prenosljive okužbe zaradi nezaščitenih spolnih odnosov. Najpogostejše so glivične okužbe in bakterijska vaginoza.
Simptomi vaginalne okužbe. Ti se razlikujejo od simptomov vnetja mehurja.
Najpogosteje se pojavijo:
srbenje ali pekoč občutek v nožnici,
spremenjen izcedek (bel, rumenkast ali sivkast),
neprijeten vonj,
rdečina in oteklina zunanjega spolovila,
bolečina med spolnim odnosom.
Pri vnetju mehurja je v ospredju predvsem boleče uriniranje in pogosto tiščanje na vodo, pri vaginalnih okužbah pa prevladujeta srbenje in spremenjen izcedek. Včasih sta lahko prisotni obe okužbi hkrati, zato je ob nejasnih ali dolgotrajnih težavah potreben pregled pri zdravniku.
Kakšno vlogo ima intimna nega?
Veliko žensk meni, da bolj intenzivno umivanje pomeni tudi boljšo zaščito pred okužbami. V resnici je pogosto ravno nasprotno. Vagina ima svoj naravni obrambni sistem. Koristne bakterije (predvsem laktobacili) vzdržujejo kislo okolje, ki preprečuje razrast škodljivih mikroorganizmov. Če to ravnovesje porušimo z agresivnimi mili ali prepogostim umivanjem, se tveganje za okužbe poveča.
Čeprav intimna nega sama po sebi ne prepreči vseh okužb mehurja, pomembno vpliva na ohranjanje zdrave mikrobiote intimnega predela in s tem posredno zmanjšuje možnost širjenja bakterij v sečila.
Kakšna je dobra intimna nega?
Za ohranjanje zdravega intimnega okolja zadostuje nekaj preprostih navad. Priporočljivo je:
intimni predel umivati enkrat dnevno z mlačno vodo ali blagim intimnim čistilom z ustrezno kislim pH,
izogibati se agresivnim milom, dišečim gelom in dezodorantom za intimni predel,
samo brisanje od spredaj nazaj po uporabi stranišča,
vsak dan zamenjati spodnje perilo,
nositi bombažno in zračno spodnje perilo,
izogibati se zelo tesnim oblačilom,
po kopanju čim prej zamenjati mokre kopalke s suhimi,
po spolnem odnosu urinirati, saj se s tem iz sečnice izpere del bakterij.
Prav tako ni priporočljivo vaginalno izpiranje (t. i. vaginalni tuši), saj poruši naravno bakterijsko ravnovesje in lahko celo poveča tveganje za okužbe.
Na kaj moramo biti poleti še posebej pozorni?
Poletni dopust prinese številne spremembe vsakodnevnih navad, zato velja upoštevati nekaj dodatnih priporočil:
pijmo dovolj tekočine tudi takrat, ko nismo žejni,
na dolgih vožnjah ne odlašajmo z obiskom stranišča,
po plavanju se čim prej preoblecimo v suha oblačila,
po kopanju v bazenu se oprhamo s čisto vodo,
intimni predel po umivanju dobro osušimo,
med potovanjem uporabljajmo lastno brisačo in je ne delimo z drugimi.
Kdaj moramo obiskati zdravnika?
Zdravniški pregled je priporočljiv:
če se simptomi ne izboljšajo v 24–48 urah,
če se pojavi kri v urinu,
če imamo vročino ali mrzlico,
če se pojavijo bolečine v ledvenem delu,
če smo noseči,
če se okužbe pogosto ponavljajo (več kot trikrat letno),
če nismo prepričani, ali gre za vnetje mehurja ali vaginalno okužbo.
Pravočasno zdravljenje prepreči zaplete in zmanjša možnost širjenja okužbe na ledvice.
Poletna preventiva se začne pri vsakodnevnih navadah
Čeprav vnetja mehurja in vaginalne okužbe niso vedno preprečljivi, lahko z nekaj preprostimi ukrepi pomembno zmanjšamo tveganje. Dovolj tekočine, redno uriniranje, menjava mokrih kopalk, zračna oblačila ter nežna, pravilna intimna nega pomagajo ohranjati naravno ravnovesje intimnega predela in zmanjšujejo možnost razmnoževanja škodljivih bakterij. Tako bomo lahko poletje preživeli bolj sproščeno in brez neprijetnih zdravstvenih zapletov.
