Zaščita in nega kože poleti: sonce, veter in suho vreme pustijo sledi
Poletje je čas, ko več časa preživimo zunaj. Za nekoga to pomeni delo na vrtu, v sadovnjaku, vinogradu, na polju ali v gozdu, za drugega sprehode, kopanje, izlete in počitek v naravi. Sonce nas napolni z energijo, spodbuja tvorbo vitamina D, izboljša razpoloženje in človeka naravno povabi h gibanju. Toda poletno sonce ima tudi drugo stran. Koža je v tem času bolj izpostavljena ultravijoličnim žarkom, vročini, vetru, prahu, potenju, slani vodi, kloru in suhemu zraku. Če je ne zaščitimo pravočasno, hitro postane izsušena, pordela, občutljiva, srbeča ali razpokana.
Besedilo: Zlatka Dreo, naturopatinja in psihoterapevtka, avtorica knjige Zdravje po naravni poti – Priročnik za vsa življenjska obdobja in vsak dom, www.zlatka.si
Koža ni samo zunanja ovojnica telesa. Je naš največji organ, ki nas varuje pred zunanjimi vplivi, sodeluje pri uravnavanju temperature, izločanju, imunskem odzivu in zaznavanju okolja. Prav zato se na njej zelo hitro pokaže, kako živimo, kaj jemo, koliko pijemo, koliko spimo in kako močno smo izpostavljeni soncu.
Poleti koža pogosto ne trpi samo zaradi sonca, temveč tudi zaradi dehidracije, pomanjkanja mineralov, pretiranega umivanja z močnimi mili, dela v prahu in vetru ter premalo maščobne zaščite.
Sonce je koristno, vendar ne gre pretiravati
Sonce ima v življenju pomembno vlogo. Brez njega ni rasti, toplote in življenjske moči. Vendar je pri sončenju potrebna zmernost. Ultravijolično sevanje lahko povzroči opekline, prezgodnje staranje kože, pigmentne spremembe, poškodbe oči in poveča tveganje za kožnega raka. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) zato priporoča spremljanje UV-indeksa in pravilo sence: kadar je naša senca krajša od telesa, je sonce močno in je bolje poiskati senco.
Najmočnejše sonce je običajno med 10. in 17. uro, zato naj bo v tem času izpostavljenost čim krajša. To še posebej velja za otroke, starejše ljudi, svetlopolte osebe, ljudi z več znamenji, osebe po kožnih boleznih, tiste, ki jemljejo zdravila, občutljiva na sonce, ter vse, ki veliko delajo na prostem. Delo na vrtu ali polju je zato bolje opraviti zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, ko sonce ni več tako močno.
Ustrezna oblačila
Zaščita pred soncem se začne z oblačili. Lahka, zračna, svetla oblačila z dolgimi rokavi so poleti pogosto boljša zaščita kot gola koža. Klobuk s širokimi krajci varuje obraz, ušesa in vrat, kakovostna sončna očala pa oči. Ljudje, ki veliko delajo zunaj, bi morali zaščitna oblačila razumeti enako resno kot delovno orodje. Koža si namreč zapomni vsako pretirano izpostavljanje soncu.
Zaščitna krema je pomoč, ne dovoljenje za celodnevno sončenje
Zaščitna krema je pomemben del poletne nege, vendar ne sme ustvariti občutka, da smo lahko na soncu ves dan. Izberemo zaščito, ki ščiti pred UVA- in UVB-žarki, ter jo nanesemo dovolj zgodaj in v zadostni količini. Posebej zaščitimo obraz, nos, ušesa, vrat, ramena, dekolte, roke in zgornji del stopal, saj so to mesta, ki jih pogosto pozabimo.
Po kopanju, močnem potenju, brisanju z brisačo ali delu na prostem je treba zaščito obnoviti. Pri občutljivi koži so pogosto primernejše mineralne zaščitne kreme, vendar je izbira odvisna od posameznika. Otroška koža potrebuje posebno zaščito, dojenčkov pa ne izpostavljamo neposrednemu soncu.
Ob tem velja opozoriti, da nekatera zdravila in rastline povečajo občutljivost kože na sonce. Med bolj znanimi je šentjanževka, ki lahko pri notranji uporabi poveča fotosenzitivnost. Previdnost je potrebna tudi pri nekaterih antibiotikih, zdravilih za srce, akne, vnetja in pri nekaterih eteričnih oljih, zlasti citrusnih, če jih nanašamo na kožo pred izpostavljanjem soncu. Poleti na kožo ne nanašamo eteričnih olj limone, bergamotke, grenivke ali pomaranče, kadar gremo na sonce.
Suha koža
Poleti pogosto mislimo, da koža potrebuje samo vodo. V resnici potrebuje oboje: vlago in zaščitno maščobno plast. Če je zunaj vroče, vetrovno in suho, voda iz kože hitreje izhlapeva. Če se pogosto prhamo, kopamo v bazenu ali morju in uporabljamo močna mila, naravna zaščitna plast kože še dodatno oslabi. Koža postane napeta, srbeča in občutljiva. Pri starejših ljudeh je to še izrazitejše, saj koža z leti tvori manj lastnih maščob.
Po prhanju kože ne drgnemo grobo, temveč jo nežno popivnamo z brisačo. Nato na še rahlo vlažno kožo nanesemo negovalno olje, mleko ali mazilo. Tako vlago lažje zadržimo v koži. Zelo uporabni so olivno olje, mandljevo olje, ognjičevo olje, šipkovo olje, karitejevo maslo in pripravki z aloe vero. Pri zelo suhi koži je dobro kombinirati vodni del, kot sta aloe vera ali hidrolat, in maščobni del, kot sta olje ali maslo.
Recept: olje za poletno nego suhe kože
Za večerno nego suhe, zategnjene in od sonca, vetra ali pogostega prhanja utrujene kože lahko pripravimo preprosto negovalno olje. V čisto, suho stekleničko nalijemo 50 ml mandljevega olja, 30 ml olivnega olja in 20 ml ognjičevega macerata. Stekleničko zapremo in nežno pretresemo, da se olja med seboj povežejo.
Olje nanesemo zvečer po prhanju na rahlo vlažno, nepoškodovano kožo. Primerno je za suhe noge, roke, komolce, pete in predel goleni, kjer je koža poleti pogosto suha, napeta in manj prožna. Nanašamo ga v tankem sloju, da se lepo vpije.
To olje ni zaščita pred soncem in ga ne nanašamo tik pred odhodom na močno sonce. Prav tako ga ne nanašamo na svežo sončno opeklino, vročo, močno pordelo, mehurjasto ali poškodovano kožo, saj maščobni pripravki lahko zadržijo toploto v koži in povečajo občutek nelagodja.
Pri sveži sončni opeklini najprej uporabimo hlajenje z mlačnimi oziroma hladnimi obkladki in lahek vlažilni pripravek, kot je gel z aloe vero.
Če se pojavi srbenje, pekoč občutek, izpuščaj ali alergijska reakcija, uporabo prekinemo. Osebe, ki so alergične na rastline iz družine nebinovk oziroma Asteraceae, naj bodo pri ognjičevih pripravkih previdne.
Recept: ognjičevo mazilo za razpokano in obremenjeno kožo
Ognjič je ena najbolj znanih rastlin domače lekarne. V ljudski uporabi ga poznamo za nego suhe, razpokane in obremenjene kože. Za preprosto domače mazilo potrebujemo 100 ml ognjičevega macerata in približno 10 g čebeljega voska. Takšno razmerje pripravi mehkejše mazilo. Če želimo nekoliko trše mazilo, lahko količino voska povečamo na približno 12 do 15 g.
V vodni kopeli nežno segrejemo ognjičev macerat in čebelji vosek. Segrevamo le toliko časa, da se vosek stopi; olja ne pregrevamo. Nato mešanico prelijemo v čist, suh lonček in pustimo, da se mazilo ohladi. Lonček dobro zapremo in shranimo v hladnem, temnem prostoru. Pri domači pripravi je pomembna čistoča, saj v mazilo ne dodajamo konzervansov. Uporabljamo ga s čistimi rokami ali čisto lopatico.
Mazilo nanašamo v tankem sloju, najbolje zvečer. Primerno je za suhe roke, komolce, pete in kožo, ki je obremenjena zaradi dela na vrtu, z zemljo, lesom ali orodjem. Ni primerno za sveže sončne opekline, mehurje, gnojne rane, globoke razpoke ali okuženo kožo. Če je koža močno vneta, boleča, vroča, gnojna ali se rana ne celi, je potreben zdravniški pregled.
Ognjičevih pripravkov ne uporabljamo pri znani alergiji na ognjič ali druge rastline iz družine nebinovk oziroma Asteraceae, kamor spadajo tudi arnika, kamilica, rman in ambrozija. Evropska agencija za zdravila pri ognjičevih pripravkih posebej navaja, da jih ne smejo uporabljati osebe, ki so preobčutljive na rastline iz te družine.
Recept: gel aloe vere za po sončenju
Aloe vera je poleti zelo uporabna, ker kožo prijetno hladi in vlaži. Uporabimo kakovosten gel aloe vere brez močnih dišav, alkohola in nepotrebnih dražečih dodatkov. Po izpostavljenosti soncu ga nanesemo na čisto kožo, vendar samo pri blagi pordelosti, občutku toplote ali zategovanja. Ne uporabljamo ga kot zdravljenje hujših sončnih opeklin z mehurji.
Gel aloe vere nanesemo v tankem sloju in pustimo, da se vpije. Po potrebi nanos ponovimo. Ko se koža umiri in gel vpije, lahko pozneje nanesemo še lahek, neodišavljen vlažilni pripravek. Pri sveži opeklini se izogibamo težkim mastnim mazilom, ki lahko zadržijo toploto v koži.
Pri domači aloe veri uporabimo samo prozorni notranji gel. Zeleno lupino in rumenkasti sok tik pod lupino odstranimo, ker lahko dražita kožo. Pred prvo uporabo naredimo preizkus na majhnem delu kože. Če se pojavi srbenje, rdečina, pekoč občutek ali izpuščaj, aloe vere ne uporabljamo več.
Pri hujši opeklini, mehurjih, mrzlici, slabosti, vročini, omotici, znakih dehidracije ali opeklini pri majhnem otroku je potreben zdravniški posvet. Aloe vera je primerna kot blaga podpora po sončenju, ne pa kot nadomestilo za zdravniško obravnavo pri resnejših poškodbah kože.
Recept: kumarični obkladek za osvežitev obraza
Kumara vsebuje veliko vode in je poleti prijetna za osvežitev utrujene kože. Svežo kumaro dobro operemo, po možnosti olupimo, če ni iz ekološke pridelave, jo naribamo in zavijemo v čisto gazo. Obkladek položimo na obraz za 10 do 15 minut. Primeren je predvsem za kožo, ki je utrujena od vročine, prahu, suhega zraka ali dolgega dneva.
Obkladka ne uporabljamo na poškodovani, opečeni, močno razdraženi, mehurjasti ali vneti koži. Prav tako ga ne nanašamo preblizu oči, če koža slabo prenaša rastlinske obkladke. Po uporabi obraz nežno speremo z mlačno vodo in nanesemo lahek, neodišavljen vlažilni pripravek.
Pri občutljivi koži je manj več. Poleti koža pogosto ne potrebuje močnih parfumiranih krem in številnih slojev nege, temveč preprosto, nežno in redno podporo: zaščito pred soncem, dovolj tekočine, blago čiščenje in vlaženje.
Hrana, ki kožo podpira od znotraj
Koža se ne neguje samo od zunaj. Poleti potrebuje veliko tekočine, mineralov, antioksidantov in kakovostnih maščob. Če premalo pijemo, se to hitro pokaže kot suha usta, utrujenost, glavobol, zategnjena koža in temnejši urin. V vročih dneh pijemo vodo večkrat po malem. Pri močnem potenju so koristni tudi minerali, ki jih dobimo iz zelenjavnih juh, mineralne vode, rahlo soljene hrane, zelenjave in sadja.
Za kožo so koristna živila močnih barv: korenje, paradižnik, paprika, marelice, breskve, borovnice, maline, robide, špinača, blitva, rukola in zelišča. Vsebujejo karotenoide, polifenole, vitamin C in druge zaščitne rastlinske snovi. Pomembne so tudi kakovostne maščobe, kot so olivno olje, orehi, laneno seme, bučna semena in ribe. Koža, ki nima dovolj maščob, je hitreje suha, občutljiva in manj prožna.
Recept: poletna solata za podporo koži
Za preprosto poletno solato narežemo paradižnik, papriko, kumaro in malo rdeče čebule. Dodamo pest rukole ali mlade blitve, žlico bučnih semen, nekaj olivnega olja in malo limoninega soka. Po želji dodamo še koščke skute, mocarele ali kuhano jajce. Tak obrok telesu prinese tekočino, minerale, antioksidante, beljakovine in maščobe, ki jih koža poleti potrebuje.
Solata ni zaščita pred soncem, je pa del celostne podpore telesu. Koža se lažje obnavlja, kadar ima telo dovolj hranil, tekočine in počitka.
Koža po delu na vrtu, polju in v gozdu
Ljudje, ki živijo z naravo, dobro vedo, da poletje ni samo čas počitka. To je tudi čas dela. Zemlja, prah, seno, les, smola, znoj, rokavice in pogosto umivanje rok lahko kožo močno izsušijo. Roke so pri tem najbolj izpostavljene. Po delu jih umijemo z blagim milom, dobro osušimo in namažemo z negovalnim mazilom. Če imamo drobne razpoke, jih ne smemo zanemariti, saj so lahko vstopno mesto za umazanijo in okužbe.
Pri delu z rastlinami moramo biti pozorni tudi na rastline, ki dražijo kožo ali povečajo občutljivost na sonce. Nekatere rastline lahko ob stiku s kožo in soncem povzročijo močno reakcijo. Po delu z neznanimi rastlinami, pokošeno travo ali zelenjem si roke in izpostavljene dele telesa umijemo, kožo pa opazujemo.
Kdaj moramo biti posebej previdni?
Posebej previdni moramo biti pri otrocih, starejših ljudeh, ljudeh s svetlo kožo, pri osebah z veliko pigmentnimi znamenji, po prebolelem kožnem raku, pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom in pri vseh, ki jemljejo zdravila, ki povečajo občutljivost na sonce. Če se na koži pojavi znamenje, ki se spreminja, krvavi, srbi, ima nepravilen rob, več barv ali hitro raste, je potreben pregled pri zdravniku.
Zdravniški pregled je potreben tudi pri hujših sončnih opeklinah, mehurjih, mrzlici, slabosti, vročini, znakih dehidracije, močni bolečini ali ranah, ki se ne celijo. Domača nega je primerna za blage težave, ne pa za resne poškodbe kože.
Poletna koža potrebuje spoštovanje. Sonce, veter, suša, delo na prostem in kopanje jo lahko hitro utrudijo, vendar ji lahko z nekaj preprostimi navadami veliko pomagamo. Najprej jo zaščitimo z oblačili, senco, pokrivalom in primerno zaščitno kremo. Nato jo negujemo z nežnimi pripravki, dovolj tekočine, kakovostno hrano in počitkom. Narava nam daje veliko dobrega, a nas hkrati uči mere.
Koža je meja med človekom in svetom. Poleti je ta meja bolj izpostavljena, zato naj bo tudi naša skrb zanjo bolj zavestna. Ni treba, da se soncu izogibamo s strahom, prav pa je, da ga sprejmemo z modrostjo. Najlepša poletna nega kože je preprosta: senca ob pravem času, dovolj vode, zaščitna obleka, nežna nega in spoštovanje signalov, ki nam jih telo pošilja.
