Imunski sistem je nujen za naše preživetje, saj poseduje kar nekaj funkcij, ki ščitijo človeški organizem. Varuje nas pred poškodbami, boleznimi in kužnimi organizmi, vključujoč bakterije, glivice, parazite in viruse iz okolja. Poleg tega lahko prepozna in uniči naše lastne spremenjene celice.
Besedilo: Barbara Mlinarič Serdt, mag.farm.
V lekarnah se, posebno v jesensko-zimskem obdobju, pogosto srečamo z vprašanji, kako si okrepiti imunsko odpornost. Dobro novico predstavlja dejstvo, da na imunski sistem lahko vplivajo številni dejavniki. Manevrski prostor pri nekaterih, recimo oslabljenost imunskega sistema zaradi določenih bolezenskih stanj, je omejen, pri drugih pa imamo kar precej možnosti. Kronično pomanjkanje spanca ne povzroči le povečanih vrednosti vnetnih označevalcev, pač pa vodi tudi v oslabitev imunskega sistema. Neugoden vpliv na imunsko odpornost ima tudi negativen stres. Že z upoštevanjem priporočila glede dovolj kakovostnega spanca ter izogibanja oziroma pravilnega spoprijemanja s stresom nam lahko veliko pomaga pri izboljšanju naše imunske odpornosti. Ne pozabimo, da to velja še posebno za otroke, ki potrebujejo več spanca kot odrasli, prav tako pa jim ni tuj stres zaradi šolskih in obšolskih dejavnosti.
Pomembnost mikrohranil
Posamezniki, ki iščejo pomoč za okrepitev imunskega sistema, običajno želijo kak izdelek. Nekatere raziskave so dokazale, da ima premajhen vnos ali pomanjkanje določenih elementov pomemben vpliv na imunski odziv. To velja za nekatere minerale, recimo cink, selen, železo in baker, ter vitamine, recimo vitamin A, B6, C, E in folno kislino. Vnos potrebnih količin mikrohranil je priporočljivo zagotoviti z ustrezno uravnoteženo in zdravo prehrano, kar pomeni raznovrstno in ne le enolično
prehrano in uporabo svežega, najbolje lokalno pridelanega sadja in zelenjave. Po prehranskih dodatkih posežemo, kadar tega ne uspemo doseči, recimo ob pomanjkanju apetita pri starostnikih oz. ob povečanih potrebah.
Novejše raziskave o delovanju imunskega sistema se osredotočajo tudi na mikrobioto v naših prebavilih, rezultat česar so priporočila o probiotikih in prebiotikih, ki imajo lahko ugoden vpliv na imunski sistem. V sklop pripravkov, ki lahko povečajo našo imunsko odzivnost, sodijo še betaglukani, kolostrum in nekatere zdravilne rastline, recimo ingver, bezeg in škrlatni slamnik. Predvsem pri tem imamo učinek potrjen z raziskavami, zaradi česar je edini od naštetih registriran kot zdravilo.
Opreznost pri izbiri prehranskih dopolnil
Kljub temu da imamo na voljo predvsem prehranska dopolnila in je takih v obliki zdravil le peščica, je smiselno poiskati pomoč v lekarni. Našo imunsko odpornost lahko omaje uporaba nekaterih zdravil, recimo
Pri uporabi upoštevajte navodilo glede odmerjanja in trajanja zdravljenja z zdravilom oz. prehranskim dopolnilom.
kortikosteroidov, nekaterih zdravil proti raku in imunosupresivov, ki jih uporabljamo pri avtoimunskih motnjah, imunsko povezanih boleznih in pri bolnikih s presajenimi organi. Uporaba zdravil pa tudi prehranskih dopolnil tako vedno ni priporočljiva slehernemu pacientu in v slehernih razmerah. Pri uporabi upoštevajte navodilo glede odmerjanja in trajanja zdravljenja z zdravilom oz. prehranskim dopolnilom. Odsvetujemo prevelike odmerke mikrohranil, kar lahko kvečjemu škodi, ne pa koristi.
Jesen ključna za imunski sistem
Na imunsko odpornost v jesenskih mesecih običajno pomislimo zaradi številnih respiratornih viroz, ki nas čakajo v prihodnjih mesecih. Virusi navadnega prehlada nam načeloma ne predstavljajo tolikšne skrbi kot virusi influence. Gripa že drugače zdravo odraslo osebo oz. najstnika lahko precej oslabi in vsaj za nekaj dni položi v posteljo, posledica česar je tudi naša odsotnost z dela oz. pouka. Pri mlajših otrocih, starostnikih in kroničnih bolnikih (bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, metabolni sindrom ipd.) pa bolezen lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti (kot so virusne in bakterijske pljučnice) in tudi z višjo smrtnostjo. Najboljši način, poleg izogibanja stika s kužnimi posamezniki, je cepljenje proti gripi, ki pripravi naš imunski sistem na stik s povzročiteljem okužbe. Z vsakoletnim cepljenjem, ki je na voljo od začetka oktobra, zmanjšujemo tveganje za hospitalizacije in tudi smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov.
Gripa lahko že zdravo odraslo osebo precej oslabi in za nekaj dni položi v posteljo, pri starostnikih in kroničnih bolnikih pa bolezen lahko poteka s težjo klinično sliko.
Zanimivo je, da v ZDA in tudi nekaterih evropskih državah (Anglija, Portugalska) proti gripi cepijo tudi v lekarnah. V Sloveniji to ni mogoče, se pa lahko cepite pri izbranih zdravnikih in v ambulantah na območnih enotah NIJZ. Vrh sezone gripe pričakujemo konec januarja in februarja. A s cepljenjem nikar ne odlašajte, saj se zaščita ne vzpostavi takoj, pač pa šele približno dva tedna po cepljenju in na srečo traja več mesecev.
