Zaradi mraza in zadrževanja v notranjih prostorih koža pozimi postane bolj suha in razdražena. Rdečica, srbečica, luščenje in boleče razpoke so lahko kar pogoste spremljevalke zimskih dni. S pravilno nego se težavam lahko izognemo ali pa jih vsaj omilimo.
Besedilo: Simona Janček
Zima poleg zimskih radosti in številnih praznovanj v decembru prinaša tudi mnogo izzivov za zdravje in ne nazadnje tudi za našo kožo.
Vpliv mraza
Mraz lahko negativno vpliva na kožo zaradi več dejavnikov, ki se pojavljajo pri izpostavljenosti nizkim temperaturam. Med njimi so:
- Izsuševanje: Hladen zrak je običajno suh, kar pomeni, da zrak vleče vlago iz kože, in to lahko povzroči izsušitev ter poslabša obstoječe težave, povezane s suho kožo.
- Zmanjšana proizvodnja sebuma: Nizke temperature lahko zmanjšajo proizvodnjo sebuma, naravnega olja, ki ga proizvajajo žleze v koži. Posledično se koža lahko hitreje izsuši.
- Krčenje krvnih žil: Hladno vreme lahko povzroči krčenje krvnih žil (vazokonstrikcijo), kar zmanjšuje dotok krvi v kožo. To lahko privede do slabše oskrbe kože s kisikom in hranili, zato se njeno stanje poslabša.
- Povečana občutljivost: Mraz lahko poveča občutljivost kože, kar lahko privede do draženja, rdečice in celo pojava kožnih bolezni, kot je dermatitis.
- Vetrovi: Hladni vetrovi lahko še dodatno poslabšajo stanje kože, saj veter odnaša toploto iz kože in pospešuje izgubo vlage, kar pripomore k izsušitvi kože.
- Ozebline: Dolgotrajna izpostavljenost ekstremno nizkim temperaturam lahko povzroči ozebline in poškoduje kožo zaradi zamrznitve tkiva.
Tudi ogrevanje suši kožo
Zaradi neprijetnega vremena se zadržujemo v zaprtih prostorih, kar pa je za občutljivo kožo prav tako lahko izziv. V zaprtih prostorih se zrak reciklira, zato je pogosto suh, postan in zadušljiv, zelo se suši zaradi ogrevanja prostorov, kar še dodatno prispeva k izsušitvi kože. Pomanjkanje svežega zraka omejuje dovajanje kisika v kožne celice, kar upočasni regeneracijo in lahko povzroči izgubo naravnega sijaja kože. Zaradi teh sprememb je nato še bolj občutljiva na zunanje vplive in bolj dovzetna za draženje. To lahko privede do izrazite rdečice, hrapavosti, občutka zategovanja, srbenja, skelenja, in razpok, predvsem na izpostavljenih delih, kot so roke in obraz. Razpoke na koži pa so ne samo boleče, ampak odpirajo vrata bakterijam, kar povečuje tveganje za okužbe.
Nasveti za nego
Da bi ohranili zdravo in sijočo kožo tudi v hladnem vremenu, je predvsem pomembno, da uporabljamo vlažilne kreme, se zaščitimo pred mrazom z oblačili, kot so šali in klobuki, ter se izogibamo dolgotrajni izpostavljenosti hladnim in vetrovnim razmeram. Redna uporaba vlažilcev, nežnih čistil in drugih prilagojenih izdelkov za nego kože lahko pomaga ohranjati kožo v optimalnem stanju tudi v zimskih mesecih.
Zlata pravila
- »Ne« agresivnim izdelkom:Izdelki z alkoholom in agresivnimi kemikalijami lahko povzročijo izsušitev in draženje kože.
- Kratko tuširanje z mlačno vodo:Izogibamo se dolgim vročim prham in kopelim. Tudi roke umivamo s toplo vodo. Vroča voda, še posebej v kombinaciji z agresivnimi mili, odlušči naravna olja in proteine, ki tvorijo zaščitno plast kože.
- Uporaba nežnih mil:Za umivanje in tuširanje uporabljamo nežna mila, kremna ali z dodatkom olja za dodatno vlaženje kože. Najpogosteje umivamo roke, zato je pomembno, da so tudi ta mila nežna, brez barvil in dišav.
- Hranilna nega in zaščita:Redno uporabljamo hranljive losjone in kreme za roke in telo. Pri tem je pomembna vsebnost maščob, ki ohranjajo kožo prožno. Če je bolj suha, se še posebej priporoča zaščitni losjon z lipidi.
- Dodatno vlaženje: Z vlažilnimi losjoni »od zunaj« okrepimo maščobno zaščito in zaščitni kislinski plašč kože. Vlažilec nanesemo takoj po tuširanju ali umivanju, da zadržimo vlago v koži. Spomnimo se tudi na navlažitev rok.
- Piling: Enkrat do dvakrat na teden odstranimo odmrle celice kože, da vlažilec bolje prodre v kožo. Uporabimo nežen piling, da se izognemo draženju. Ta korak preskočimo, če je koža zelo občutljiva ali že razdražena.
- Vlaženje zraka: Doma in v službi uporabljamo vlažilnik zraka, še posebej, če je vklopljeno ogrevanje prostora.
- Hidracija: Pijemo dovolj tekočine, da navlažimo kožo od znotraj. Najboljša je vedno voda (vsaj 1,5 litra na dan). Preprosto pravilo je: čim manj vode na koži od zunaj in čim več od znotraj.
- Zdrava prehrana:Z ustrezno prehrano negujemo kožo »od znotraj«. Uživamo surovo sadje in zelenjavo, sveže zelenjavne sokove, žita v čim manj predelani obliki, živila, bogata z omega-3-maščobnimi kislinami, vitamini in antioksidanti. Hrano pripravljamo z manj maščobami. Za lepo in zdravo kožo poskrbi tudi vitamin D.
- Omejitev stresa:Prekomeren stres vpliva na psihično in fizično počutje, pa tudi na zdravje kože. Omejimo ga na primer z meditacijo, jogo, plesom, tekom, hojo v naravi …
- Gibanje: Redna telesna dejavnost izboljšuje prekrvavitev, kar je koristno za zdravje kože.
- Sončna krema:Tudi pozimi lahko UV-žarki poškodujejo kožo. Na izpostavljene predele nanesemo širokospektralno sončno kremo s SPF 30 ali več.
- Balzam za ustnice:Kakovosten balzam za ustnice prepreči njihovo izsušitev. Vsebuje naj sestavine, kot so čebelji vosek, karitejevo maslo ali kokosovo olje. Izogibamo se tudi lizanju ustnic, saj lahko to prispeva k suhim in razpokanim ustnicam.
- Zaščitna oblačila: Ko gremo zdoma, pozimi poskrbimo za topla oblačila. Šali, klobuki in rokavice zaščitijo kožo pred hladnim zimskim vetrom.
Vsaka koža je drugačna, zato bo morda treba malo preizkušati, da najdemo izdelke in rutine, ki najbolje delujejo za nas. Pri specifičnih težavah s kožo se posvetujte z dermatologom.