NERAVNOVESJE HORMONOV – NEPLODNOST

Besedilo: Aleš Koščak, teh. lab. biomed.

Neplodnost je stanje pri katerem par ne more zanositi po več kot enem letu rednih, nezaščitenih spolnih odnosih. Primarna neplodnost nastopi, ko pri paru še ni prišlo do zanositve, o sekundarni neplodnosti pa takrat, ko je par v preteklosti že zanosil, sedaj pa do zanositve ne pride.

Vzroke za neplodnost lahko ugotavljamo pri ženski, pri moškem ali pri obeh. Včasih pa je vzrok nepojasnjen. Najpogostejši vzroki (80%) ženske neplodnosti so motnje ovulacije (PCOS, debelost), endometrioza in tuboperitonealni vzrok z neprehodnimi jajcevodi. Drugi dejavniki so starost ženske, razvojne nepravilnosti maternice, miomi, prekomerna telesna teža, spolno prenosljive bolezni, sistemske bolezni (sladkorna bolezen, obolenja ščitnice), zdravila (antidepresivi, steroidi).

Ocenjuje se, da so podatki primerljivi z evropskimi in je neploden vsak sedmi par.

Hormoni in neplodnost

Ginekolog, ki se ukvarja z zdravljenjem neplodnosti, bo opravil ginekološki in ultrazvočni pregled ter povprašal po boleznih, zdravilih in predhodnih operacijah ter ginekoloških podatkih (dolžina menstrualnega ciklusa, bolečine med menstruacijo, itd.).

Z merjenjem vrednosti hormonov v krvi, ki sodelujejo v menstrualnem ciklusu, pridobimo pomembna pojasnila o delovanju jajčnikov in njihovi rezervi.

Osnovna analiza hormonskih preiskav običajno zajema določitev TSH, FSH, LH in prolaktina. Prav tako pa sta pomembna tudi vitamin D in Antimullerjev hormon.

FSH in LH ter neplodnost

Hormona FSH in LH se običajno določata skupaj in sicer 1.-4. dan menstrualnega ciklusa. FSH, folikel stimulirajoči hormon, je pomemben za reprodukcijo in razvoj jajčec pri ženskah ter razvoj sperme pri moških. Hormona proizvaja hipofiza, majhna žleza, ki se nahaja na dnu možganov. Pomembna sta kot pomoč pri diagnosticiranju:

  • neplodnosti,
  • bolezni, ki so povezane z disfunkcijo jajčnikov ali testisov (moda),
  • motenj hipofize in hipotalamusa, ki lahko vplivajo na proizvodnjo hormona,
  • menstrualnih težavah (izostanek menstruacije, neredni cikli),
  • diagnosticiranju menopavze.
  • Prolaktin
  • Prolaktin je hormon, ki ga proizvaja hipofiza. Njegova glavna naloga je vzpostavitev laktacije (proizvodnja materinega mleka) pri nosečnicah in doječih materah. Prolaktin se pri moških in ženskah (ne-nosečih) običajno nahaja v majhnih količinah.

Nivo prolaktina je običajno visok med nosečnostjo in takoj po porodu. Med nosečnostjo, hormoni prolaktin, estrogen in progesteron, začnejo spodbujati razvoj materinega mleka. Po porodu pa prolaktin pomaga sprožiti in vzdrževati dovod mleka. Če ženska ne doji, njen nivo prolaktina hitro pade nazaj na raven pred nosečnostjo.

Vitamin D

Vitamin D je odločilen za zdrave kosti in močne zobe, saj pomaga telesu absorbirati kalcij. Upočasni lahko razvoj osteoporoze, krepi imunski sistem, preprečuje nastanek nekaterih vrst raka, pomembno izboljša stopnjo plodnosti, lahko ga uporabljamo kot naravno zdravilo proti depresiji, itd.

Nedavne raziskave so pokazale dodatne načine, kako pomanjkanje vitamina D vpliva na naše splošno zdravje, vključno z njegovo vlogo pri kroničnih boleznih, kot so diabetes, debelost, avtoimunska bolezen, bolezni srca in ožilja ter rak. Namesto, da vpliva samo na celice, ki živijo v kosteh, sedaj razumemo, da lahko vitamin D vpliva na številne različne vrste celic v različnih organih v telesu. Vitamin D vpliva na način, kako celica opravlja svojo funkcijo, in lahko nadzira rast ali smrt te celice.

Številne študije so se nedavno osredotočile na razmerje med ravnijo vitamina D in rakom. Nizke ravni vitamina D so povezane z 30 do 50 odstotkov povečanega tveganja za nastanek raka debelega črevesa, prostate in raka dojke.

Razlog, zakaj je vitamin D tako pomemben za plodnost in zanositev tiči v tem, da telesu pomaga pripraviti vse potrebno za tvorbo spolnih hormonov. Pravilna količina spolnih hormonov v telesu je bistvenega pomena za splošno počutje, v nasprotnem primeru lahko pride do hormonskih nepravilnosti (PMS, PCOS in neplodnost). Nizke ravni vitamina D so bile povezane tudi z nekaterimi zapleti v nosečnosti, kot so gestacijska hipertenzija in diabetes.

Druga ključna naloga vitamina D je regulacija rasti celic.

Opravljenih je bilo ogromno študij povezanih z vitaminom D in neplodnostjo. Nedavna študija je pokazala, da so ženske z višjimi nivoji vitamina D znatno bolj verjetno dosegle nosečnost pri IVF (in vitro oploditev) v primerjavi z ženskami z nižjimi vsebnostmi vitamina D.

Na podlagi študije, ki so jo opravili v Yale Centru, so ugotovili da je skoraj 40% žensk, ki so imele ovulacijsko disfunkcijo, imele tudi klinično pomanjkanje vitamina D. Zdaj je razumljivo, kako pomemben je vitamin D za plodnost žensk.

Vitamin D je »sončni vitamin«, saj ga v telo vnašamo s pomočjo sončne svetlobe. Dovolj je 15 – 20 minut dnevne izpostavljenosti soncu. Sonce pomaga koži, da ustvari vitamin D3, ki se nato s pomočjo ledvic in jeter spremeni v aktivno obliko. Vitamin D lahko v telo vnesemo tudi s pomočjo hrane (jajca, mastne ribe, mlečni izdelki, ribje olje, jetra) ali kot prehransko dopolnilo.

Antimullerjev hormon (AMH) in neplodnost

Antimullerjev hormon opravlja različne fiziološke funkcije, proizvajajo ga reproduktivni organi. Vloga in koncentracija hormona sta odvisni od spola in starosti. Pri ženskah v rodni dobi se skupaj z drugimi hormoni (kot sta estradiol in FSH)  uporablja za ocenitev plodnosti, saj vrednost tega hormona predstavlja ovarijsko rezervo.

Svojo vrednost tega hormona je dobro poznati, saj napoveduje, kakšne imamo možnosti za zanositev danes, s čimer lahko načrtujemo svojo prihodnost, preden bo prepozno.

AMH je ključnega pomena za ocenitev plodnosti in spremljanje ovarijske rezerve

Anti-mullerjev hormon ali AMH proizvajajo granulozne celice (celice, ki obkrožajo jajčne vrečke ali folikle) znotraj jajčnika. Testiranje vrednosti AMH v krvi je eno od mnogih dragocenih orodij, saj ginekologom pomaga oceniti ovarijsko rezervo, reproduktivnim endokrinologom pa pomaga napovedati telesni odziv na stimulacijo jajčnikov in določiti najboljšo strategijo za zdravljenje IVF.

Testiranje AMH se lahko opravi kot del celovite ocene plodnosti skupaj s testiranjem drugih hormonov. Vrednosti AMH med menstrualnim ciklusom ne nihajo, tako da lahko vzorec krvi vzamemo kadarkoli v mesecu.

Nižja vrednost AMH se nahaja pri ženskah z zmanjšanim jajčnim rezervoarjem in tistim, ki so blizu menopavzi. Ženske z nižjimi vrednostmi AMH imajo ponavadi slabši odgovor na stimulacijo jajčnikov za IVF in vsebujejo tudi manj jajčec.

Neplodnost je v današnjih časih zelo pogosta. Z njo se sooča vedno več parov.

O testiranju

Ovarijska rezerva pokaže količino foliklov, ki so na voljo za reprodukcijo ter kakovost jajčnih

celic, kar igra pomembno vlogo pri zanositvi. Prav tako pa je AMH poleg vrednotenja delovanja jajčnikov uporaben še pri napovedovanju nastopa menopavze ter oceni sindroma policističnih jajčnikov. Obvezno pa se vrednost Antimullerjev hormon določa ženskam, ki so podvržene reprodukcijskim postopkom, to je oploditvi z biomedicinsko pomočjo (IVF).

Z leti je količina AMH vse manjša, saj se ovarijska rezerva prazni, kar manjša možnosti za zanositev. Po nastopu menopavze pa Antimullerjevega hormona ne moremo več določiti.

Prelistajte celotno revijo.

Prebrali ste prispevek iz JUNIJSKE izdaje Zdravih novic. Vas zanima še več?

Zadnji prispevki

Nihče si ne želi pljučnice

Intervju: prim. dr. Aleksander Stepanovič, predsednik združenja zdravnikov družinske medicine. Zboli lahko vsak, najbolj ogroženi