Melatonin – hormon, ki nam pomaga zaspati

Besedilo: Bojan Madjar, mag. farm., spec.ed.

Melatonin je hormon, ki nastaja v posebnem delu možganov, v češariki. Pri ljudeh se njegova biosinteza začne kmalu potem, ko se stemni, in je največja med drugo in četrto uro v nočnem času. Največja koncentracija melatonina je pri otrocih med prvim in tretjim letom ter nato postopno upada do pubertete. 


Učinki melatonina so v telesu mnogoteri, najbolj ga poznamo po njegovem vplivu na spanje in cirkadiani ritem. Pri nas se ga dobi v obliki zdravila na recept v dvomiligramskem odmerku, s katerim je narejena tudi večina kliničnih študij. Te so dokazale, da zdravilo pospeši uspavanje, trajanje sna in kakovost spanca. Zdravilo z melatoninom ni uvrščeno na listo, kar pomeni, da ga obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije. Zdravnik ga predpiše na tako imenovani beli zdravniški farmacevt, pacient pa ga v lekarni plača v celoti.


Melatonin vsebujejo tudi nekatera prehranska dopolnila (v nižjih odmerkih), za katere nekaj raziskav kaže, da imajo lahko terapevtske učinke. Evropska komisija za varnost hrane (EFSA) dovoljuje za živilo, ki vsebuje 1 mg melatonina na količinsko določen obrok trditev, da prispeva k skrajšanju časa, ki ga potrebujete, da zaspite. Podobno velja za prispevek k lajšanju subjektivnih občutkov zaradi časovne razlike pri potovanju z letalom. Le da so tu potrebni nižji odmerki, vsaj 0,5 mg melatonina na količinsko določen obrok.


Zanimivo je, da imajo članice EU različno stališče do izdelkov z melatoninom. V Španiji in Italiji je v obliki prehranskih dopolnil v do enomiligramskih odmerkih, medtem ko se v Belgiji in Nemčiji štejejo že nižji odmerki (vsaj 0,3 mg) kot zdravila. Na Danskem in Češkem pa ga prehranska dopolnila ne smejo vsebovati.
Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke je leta 2012 izdala mnenje, da melatonin zaradi farmakološkega delovanja, možnih neželenih učinkov in povezanih tveganj ter ne glede na odobrene zdravstvene trditve ni primeren za uporabo v izdelkih, ki niso zdravila.


K odločitvi je botrovala predvsem skrb glede dolgoročne varnosti jemanja melatonina pri splošni populaciji. Skrbijo nas vplivi na razvijajoč se organizem, saj ima melatonin določen vpliv na začetek pubertete in razvoj spolnih žlez. Zdravilo z melatoninom ima relativno prepoved glede psihomotorično zahtevnih opravil. Razlog je v možnosti povzročitve zaspanosti, kar vpliva neugodno na upravljanje vozil in strojev. Melatonin lahko, sicer pri višjih od terapevtskih koncentracij, inducira nekatere encime, ki presnavljajo druga zdravila, kar lahko teoretično vpliva na njihovo učinkovitost in varnost. Na presnovo melatonina lahko vplivajo nekatera druga zdravila in s tem spremenijo njegov učinek v telesu. Z izdelki z melatoninom naj ne bi uživali alkohola, saj slednji zmanjša učinkovitost melatonina na spanje. Melatonin lahko poveča pomirjevalne lastnosti benzodiazepinskih in nebenzodiazepinskih uspaval. Hkratno dajanje je vplivalo na poslabšanje pozornosti, spominskih funkcij in koordinacije. 


Melatonin ni edina snov, ki jo najdemo v različnih izdelkih, tako zdravilih kot živilih. Strokovnjaki, ki poznamo zahteve glede kakovosti za izdelavo zdravil, dajemo v takšnih primerih prednost zdravilom. Temu mnenju pritrjuje tudi vidik varnosti. Pri zdravilih imamo namreč določeno varovalko, ko vsaj en strokovnjak (farmacevt) ali celo dva (zdravnik in farmacevt) preprečita uporabo ljudem, ki bi jim izdelek lahko škodoval. 


Letos izdano priporočilo francoske agencije za saniteto, prehrano, okolje in varnost pri delu (ANSES) nas utrjuje v prepričanju, da previdnost ni odveč. Na podlagi 90 zbranih poročil o neželenih učinkih se tudi pri agenciji ANSES sprašujejo o smiselnosti prisotnosti melatonina v prehranskih dopolnilih. Med zaznane neželene učinke ob uporabi izdelkov z melatoninom najpogosteje uvrščamo glavobol, omotico, zaspanost, nočne more, razdražljivost, tremor, migreno, slabost, bruhanje in trebušno bolečino. Poleg tega omenjena agencija določenim populacijskim skupinam odsvetuje uporabo melatonina v prehranskih dopolnilih. Poleg nosečnicam in doječim materam jih odsvetuje še otrokom in najstnikom, bolnikom z vnetnimi ali avtoimunskimi boleznimi, epilepsijo in astmo ter tistim, ki trpijo zaradi motenj osebnosti ali razpoloženja. Ne priporočajo jih niti bolnikom, ki redno uporabljajo zdravila. 

Prelistajte celotno revijo.

Prebrali ste prispevek iz JUNIJSKE izdaje Zdravih novic. Vas zanima še več?

Zadnji prispevki

Dehidracija

Besedilo: Maja Kolšek Šušteršič, dr. med., spec. druž. med. Voda predstavlja od 75 odstotkov telesne