Z jesenjo prihaja čas prehladnih obolenj, ki jih povzroča več vrst virusov in bakterij.
Med kapljične bolezni spadajo angina, gripa, pljučnica, tuberkuloza, meningitis, škrlatinka, ošpice, mumps, rdečke, norice, oslovski kašelj, davica. Poleg omenjenih bakterijskih povzročiteljev imamo tudi virusne.
Za virusno okužbo dihal odrasli zbolijo v povprečju tri- do petkrat, otroci pa šest- do osemkrat na leto. Na pogostnost prehlada vplivajo tudi socialno- -higienske razmere, majhni otroci v družini ter razvade, kot sta kajenje in čezmerno uživanje alkohola, ter prehranjenost. Na dovzetnost za okužbe pomembno vpliva tudi odpornost. Pri običajnih prehladnih obolenjih z izjemo gripe je moč bolezni odvisna od vrste virusa, bakterij in človekove odpornosti.
Najpogostejše virusno vnetje dihal je prehlad, ki ima blag in kratkotrajen potek ter preide spontano. Virusi so tudi povzročitelji približno tretjine angin (vnetje nebnic). Te so kratke in blage, bolečine v žrelu niso močne, telesne temperature ni ali pa je blago povišana in bezgavke na vratu niso povečane in boleče. Težji potek ima akutni bronhitis (okužba sapnika in manjših dihalnih poti) z zvišano telesno temperaturo, glavobolom, bolečinami v sklepih, kašljem, bolečinami v žrelu ter izcedkom iz nosu, ki ga povzročajo agresivnejši virusi kot pri prehladu (adenovirusi, respiratorni sincicijski virusi, virusi parainfluence in enterovirusi). Gripo povzročajo virusi influence, ki izzovejo močne bolezenske znake – povišano telesno temperaturo, bolečine v sklepih, glavobol, slabost, in utrujenost ter trdovraten suh kašelj.
Prehlad je najpogostejše virusno vnetje zgornjih dihal, med katera prištevamo nos, obnosne votline in žrelo. Povzročitelji so rinovirusi, koronavirusi, reovirusi, adenovirusi in še mnogi drugi virusi. Glavni rezervoar virusov, ki povzročajo prehlad, so otroci. Povzročitelji prehlada se prenašajo neposredno z nosnim izločkom obolelega na kožo in sluznice bodočega bolnika, z izločki preko rok ali predmetov ter s kihanjem in kašljanjem. Največ virusov se z nosnim izločkom izloča v okolico od drugega do četrtega dneva bolezni. Inkubacijska doba traja od enega do treh dni.
Glavni znaki prehlada so izcedek iz nosu, kihanje, boleče ali pekoče žrelo in suh kašelj. Lahko se pojavijo tudi drugi znaki, kot so hripavost, izguba okusa, bolečine v ušesih in pekoče oči. Pri prehladu vročine navadno ni, izjema so majhni otroci, pri katerih je telesna temperatura zmerno povišana. Prehlad traja sedem do štirinajst dni.
Zdravljenje prehlada je simptomatsko. Priporočamo uživanje zadostne količine tekočin za ohranjanje vlažnosti sluznic, če je potrebno, tudi počitek, ob obilnem izcedku iz nosu pa dekongestivne kapljice za nos (uporaba teh se odsvetuje bolnikom z visokim krvnim pritiskom in boleznijo ščitnice). V redkih primerih pride do zapleta prehlada z bakterijsko okužbo obnosnih votlin ali srednjega ušesa. Posvet z zdravnikom priporočamo ob visoki telesni temperaturi, bolečini v ušesu, bolečini v predelu obnosnih votlin, poslabšanju kašlja ob hkratnem izboljšanju drugih simptomov prehlada ter poslabšanju kroničnih bolezni (astme, kronične obstruktivne pljučne bolezni).
Ukrepi, s katerimi se preprečuje prehladna obolenja, so preprečevanje stikov z obolelimi, še zlasti v prvih dneh bolezni, umivanje rok z milom in toplo vodo po dotikanju obolelega ali predmetov, ki so bili v stiku z obolelim, ter po brisanju nosu,
čiščenje igrač, če je otrok bolan, ogibanje dotikanju ust, nosu in oči z rokami in uporaba lastnih brisač za roke. Oboleli naj kašljajo ali kihajo v papirnat robec ali pregib komolca in ne v dlan ter si po kašljanju ali kihanju redno umivajo roke z milom in toplo vodo.
Bakterije lahko povzročajo hkrati ali kasneje v razvoju bolezni še druge bolezenske znake kot so izpuščaji, vnetje možganskih ovojnic in možganov, prizadanejo srce, ledvica in pljuča. Značilno je, da se povzročitelji zelo hitro širijo in povzročijo bolezen pri velikem številu ljudi v istem času, to je epidemije.
Za preprečevanje širjenja vseh teh bolezni je pomembno prezračevanje in čiščenje prostorov ter čiščenje površin in igrač. Utrjevanje z redno telovadbo, vitaminsko hrano in gibanjem na svežem zraku pripomore k boljši odpornosti proti nekaterim od teh bolezni. Za nekatere med njimi (davica, oslovski kašelj, ošpice, mumps, rdečke, norice in celo meningitis, ter pljučnice in sezonsko gripo) pa obstajajo cepiva, s katerimi cepimo otroke in odrasle.
V vrtcu bomo poskrbeli za preprečevanje širjenja kapljičnih infekcij z ustreznimi ukrepi, na vas starših pa je da skrbite za odpornost, ter primerno prehrano in pijačo bogato z vitamini.
Odsvetujemo obiske nakupovalnih središč, kino in gledaliških predstav, vseh prostorov, kjer se zadržuje večje število ljudi.
Prebrali ste prispevek iz majske izdaje Zdravih novic. Vas zanima še več?
