Nega suhe kože pozimi

Besedilo: Katja Hribar, farm. teh.

Mnogokrat nepravilno uporabljamo ali zamenjujemo izraza suha in izsušena koža. Koža je suha takrat, ko ji primanjkuje maščob, izsušena pa takrat, ko ji primanjkuje vlage. Lahko je hkrati suha in izsušena ter imamo občutek napete, pretesne kože, ki jo »vleče skupaj«.

Pogosto je pordela, pojavijo se popokane kapilare, se lušči, lahko je celo razpokana in poškodovana. Taka koža tudi hitro vpije kremo. Poleg blagih izdelkov z vlažilnimi sestavinami, ki zagotavljajo ustrezno vlažnost kože in zmanjšajo izhlapevanje vlage, priporočamo tudi uporabo hranilnih in negovalnih izdelkov z več maščobne faze, ki zadržijo vlago v koži in preprečijo njeno nadaljnje izhlapevanje.

Suha koža potrebuje pretežno maščobo, izsušena pa vlago. Vsekakor ji je v mrzlih mesecih priporočljivo nuditi dodatno nego od zunaj in od znotraj.

Suha koža je tanka, se lušči in guba

Suha koža v mladosti je tanka, dobro prekrvavljena, breskove barve, s komaj vidnimi porami, brez ogrcev. Suha zrela koža pa je tanka, skoraj prosojna, brez sijaja, nežne rožnate barve, neenakomerno pigmentirana, na dotik hrapava in groba, pogosto se zaradi pomanjkanja vode v roženi plasti drobno lušči, ima slab tonus, pojavljajo se gubice okoli oči, ust in po vratu. Prav tako je nagnjena k pojavu razširjenih kapilar ter rdečice, hitro se odzove na zunanje in notranje spremembe, prisotni so neprijetni občutki ščemenja, zbadanja, pikanja ter srbenja. Za suho kožo je značilno pomanjkanje vode v roženi plasti zaradi manjše vsebnosti naravnega vlažilnega faktorja, spremenjene lipidne sestave ali obojega. Zaradi pomanjkanja loja, ki ga povzroča nezadostno izločanje žlez lojnic, je okvarjena zaščitna funkcija kože, ki ščiti pred izgubo vlage, posledično pa suha koža postane izsušena.

Vzroki za pojav suhe kože

Razlogi za izsušenost kože so tako zunanji (nizka vlažnost, mraz, vročina, veter, pretirano sončenje, nepravilna nega kože, uporaba močnih detergentov, prepogosto umivanje z vročo in trdo vodo, nezdrav način življenja, nepravilna prehrana z enoličnimi jedilniki, premalo zaužite tekočine, stroge diete, kajenje) kot notranji (genetska nagnjenost k suhi koži, bolezenski procesi, ko so strukture kože poškodovane – atopični dermatitis, luskavica). Vzrok so lahko tudi nekatere sistemske bolezni (motnje v delovanju ščitnice, diabetes) ter staranje kože, ko ženske v menopavzi in po njej zaradi pomanjkanja estrogenov in propadanja kožnih struktur pogosto pesti izsušena koža.

Stanje suhe kože se poslabša v jesenskih in zimskih mesecih, saj smo pozimi bolj izpostavljeni večjim temperaturnim razlikam. Takrat moramo biti toliko bolj pozorni na pravilno in pogostejšo nego. Še posebej moramo zaščititi že poškodovano in razdraženo kožo, kožo, nagnjeno k alergijam, atopijskemu dermatitisu, luskavici, rosacei, nežno otroško kožo in izpostavljene dele telesa, torej obraz in roke. Namesto alkalnih mil uporabljamo sindete in se izogibamo dolgim in vročim kopelim, ki izsušijo kožo, saj izperejo varovalno plast maščob. Po umivanju na še vlažno kožo nanesemo zaščitno hranilno kremo, kajti navlažena in negovana koža je videti lepša, bolj polna ter zdrava.

Nahranimo kožo tudi od znotraj

Obraz je ogledalo našega zdravja in ne izraža le naših občutkov, temveč tudi ravnovesje ali neravnovesje misli. Če želimo, da bo naša koža optimalno delovala, moramo zanjo skrbeti tako od znotraj z uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini in z zadostnim dnevnim vnosom vode, da se izognemo dehidraciji kože in organizma, kot tudi od zunaj s pomočjo pravilne nege ter negovalne kozmetike. Poskrbimo še za zračenje in vlaženje prostorov in se izogibajmo nezdravemu načinu življenja (kajenje, pretirano uživanje alkohola, začinjena ter industrijsko predelana hrana, stres …). Ne pozabimo niti na gibanje in zadostno količino spanca. In odsev v ogledalu bo kmalu bolj zadovoljen.

Pet nasvetov za nego suhe kože

  • Ne uporabljamo agresivnih čistilnih izdelkov, alkalnih mil, izdelkov z alkoholom in mask, ki se na koži strdijo, ker razmastijo ter izsušijo kožo. Uporabljamo mlačno vodo in nežne čistilne blazinice ter kože ne drgnemo preveč.
  • Zjutraj kožo osvežimo s termalno vodo ali brezalkoholnim tonikom, nanesemo dnevno kremo z vlažilnimi sestavinami in UV-filtri. Lahko uporabimo tudi serum in kremo za okoli oči.
  • Zvečer kožo očistimo z nežnim čistilnim mlekom, ki ga odstranimo z mlačno vodo, in tonikom brez alkohola ali z micelarno tekočino, ki je ni treba izpirati. Nanesemo bogato nočno hranilno kremo, pod katero lahko nanesemo še serum in kremo za okoli oči.
  • Pilinge delamo le enkrat do dvakrat mesečno, izogibamo se predelu oči.
  • Uporaba vlažilcev (hialuronska kislina, sečnina ali urea, dekspantenol, glicerol, propilenglikol, sorbitol) ob visoki atmosferski vlažnosti črpa zalogo vode iz globljih plasti kože in zmanjša izhlapevanje vlage, zato moramo hkrati uporabiti tudi hranilne in negovalne izdelke z več maščobne faze (emoliente in okluzive), ki s tvorbo vodoodpornega filma zadržijo vlago v koži, zmanjšajo možnost luščenja in jo dodatno ščitijo. Mednje spadajo lanolin, vazelin, mineralna ter silikonska olja, ki jih nanašamo na vlažno kožo.

Prelistajte celotno revijo.

Prebrali ste prispevek iz majske izdaje Zdravih novic. Vas zanima še več?

Zadnji prispevki

Nihče si ne želi pljučnice

Intervju: prim. dr. Aleksander Stepanovič, predsednik združenja zdravnikov družinske medicine. Zboli lahko vsak, najbolj ogroženi