Zaradi bolečine v križu pacienti pogosto poiščejo pomoč v lekarni. Farmacevt ali farmacevtski tehnik najprej preveri, ali je samozdravljenje varno. Če je pri pacientu verjetnost za resne vzroke bolečin v križu majhna, lahko priporoča samozdravljenje.
Besedilo: Bojan Madjar, mag. farm. spec., Pomurske lekarne, nacionalni koordinator projekta farmacevtske skrbi »Vprašaj o svojem zdravilu« pri Lekarniški zbornici Slovenije
Samozdravljenje bolečine v križu je ustrezen pristop v primeru pacientov:
- starih od 18 do 65 let,
- ki opišejo simptome, značilne za nespecifično/enostavno bolečino v križu,
- ki so v preteklosti že imeli podobne bolečine v križu,
- ki nimajo pridruženih nevroloških motenj,
- pri katerih ni razlik glede običajnega vzorca bolečine v križu,
- ki nimajo sočasnih bolezni, ki bi jih uvrščale med bolnike z velikim tveganjem,
- ki nimajo na novo odkritih bolezni ali stanj v nedavni zgodovini zdravljenja,
- ki niso nosečnice ali doječe matere.
Izkušnje kažejo, da večina ljudi ob bolečini v križu še vedno pomisli na počitek in mirovanje, kar pa ni ustrezen pristop. Pacient z nespecifično bolečino v križu, ki je primerna za samozdravljenje, mora ostati aktiven. Da bi težave lažje in hitreje minile, pa naj upošteva nefarmakološke ukrepe, lahko pa tudi farmakološke.
Ukrepi
Nefarmakološki ukrepi, ki so prva izbira, vključujejo:
- enostavne vaje za hrbtenico,
- ogrevanje bolečega dela in
- ohranitev telesne aktivnosti.
Med zdravili za lajšanje bolečine v križu dajemo prednost zdravilom, ki spadajo v tako imenovano skupino nesteroidnih protivnetnih zdravil (npr. ibuprofen, naproksen). Pri svetovanju teh zdravil upoštevamo njihove potencialne škodljive učinke, na primer razjede v prebavilih, okvaro ledvic in srčno-žilne zaplete. Kljub temu da se nekatera od teh zdravil lahko dobijo v lekarni brez recepta, svetujemo previdnost. Če boste farmacevtu dali več informacij o svojem zdravstvenem stanju (bolezni, zdravila), boste lahko dobili ustreznejši nasvet.
Paracetamol se prav tako lahko uporablja z namenom lajšanja bolečine v križu, a je praviloma druga izbira, če denimo za pacienta prej omenjena zdravila niso primerna, jih ne prenaša ali so se izkazala za neučinkovita.
S protibolečinskimi zdravili nam najverjetneje ne bo uspelo popolnoma odpraviti bolečine, lahko pa jo (vsaj deloma) omilimo, kar pacientu olajša čimprejšnjo vrnitev v normalno stanje ter telesno aktivnost.
Dejavniki tveganja
Bolečina v križu se rada ponovi. Da bi se temu izognili, je priporočljivo poznati dejavnike tveganja in ustrezno ukrepati, da preprečimo ponovitev. Ti dejavniki in ukrepi so:
- Telesna aktivnost: krepitev hrbtnih in trebušnih mišic lahko zmanjša tveganje za bolečine v križu, aerobna vadba pa lahko pomaga ohranjati celovitost medvretenčnih ploščic.
- Telesna masa: prekomerna telesna masa ali debelost dodatno obremenjuje hrbet, povzroča mišično napetost, ki lahko prispeva k bolečini v križu. Ob prekomerni telesni teži se lotimo zmanjševanja s prilagoditvijo prehrane in telesno aktivnostjo.
- Duševno zdravje: depresija in anksioznost lahko vplivata na zaznavanje intenzivnosti bolečine. Ob prepoznanih omenjenih stanjih ne odlašajmo z zdravljenjem, saj lahko vodita tudi v druga obolenja.
- Dejavnosti, povezane z delom: dvigovanje, vlečenje ali potiskanje težkega bremena lahko povzroči bolečine v križu, prav tako dolgotrajno sedenje. Z bremeni ravnajmo ustrezno, daljše sedenje prekinimo z odmori, med katerimi se razgibamo in sprostimo.
- Kajenje: lahko pospeši degeneracijo medvretenčnih ploščic zaradi omejevanja pretoka krvi in kisika. Še eden izmed številnih razlogov za opustitev kajenja!
