Sončne in senčne strani sonca

Besedilo: Polonca Fiala Novak, mag. farm.

Komaj smo dočakali sončne in tople dni, že nas od vsepovsod bombardirajo z opozorili, da se je treba pred sončnimi žarki skriti. Da je spogledovanje s soncem lahko nevarno in da je porjavelost odgovor kože na poškodbo, nas opozarjajo. Spet drugi bodo vneto zatrjevali, da je sonce dobrodošlo za naše zdravje, saj se pod vplivom sončnih žarkov tvori vitamin D, ki je nujno potreben za naše kosti, ter da je sonce naš naravni antidepresiv. Kdo ima prav?

Pravzaprav imata prav obe strani in pravilna so prav vsa našteta dejstva, tako sončna kot senčna. Vendar pred soncem ni treba zapirati naoknic in se skrivati pred njim, nujno pa je, da poskrbimo za ustrezno zaščito. Tako bo namreč sonce na nas delovalo blagodejno in ne škodljivo. 

Koža varuje telo pred sončnimi žarki, ki so vir ultravijoličnega (UV) sevanja in lahko poškodujejo celice. UV-žarke delimo v tri skupine: UV-C (ne vpliva na kožo), UV-B (prodirajo v zgornje plasti kože) in UV-A (prodirajo globlje v kožo, prispevajo k staranju kože in nastanku kožnega raka). Koža ima sposobnosti in mehanizme, da se sama ščiti pred soncem. Zelo dobro varovalo je tvorba rjavega kožnega pigmenta melanina, ki absorbira energijo ultravijoličnih žarkov in s tem preprečuje prodiranje UV-žarkov v globlje plasti kože. Občutljivost za sončno svetlobo se razlikuje glede na raso, predhodno izpostavljenost soncu in tip kože. Seveda je vsak človek nekoliko občutljiv, vendar pa imajo temnopolti ljudje več melanina in so zato odpornejši proti škodljivim vplivom sonca. Pri čezmernem sončenju in nezadostni zaščiti se koža ne more sama obvarovati pred škodljivimi posledicami UV-žarkov. Ločimo akutne ali zgodnje in kronične ali pozne posledice sončnih žarkov.

KAKO PREPREČITI ŠKODLJIVE VPLIVE SONCA NA KOŽO?

  • Izogibanje soncu:
    Najboljši način preprečevanja škodljivih vplivov sonca je izogibanje močni, neposredni sončni svetlobi. Zadržujte se v senci, kadar je to mogoče, in se izogibajte izpostavljanju soncu med 10.00 in 16.00. Ker takrat sonce najmočneje pripeka, je tudi njegova škodljivost največja. Soncu ne izpostavljamo dojenčkov in otrok do 3 let starosti, starejših ljudi, srčnih bolnikov … Oblačila in navadno okensko steklo filtrirajo skoraj vse škodljive žarke. Voda je slab UV-filter; žarki lahko v bistri vodi prodrejo do 30 cm globoko. Tudi oblaki in megla slabo filtrirajo UV-žarke, zato nas lahko sonce opeče tudi v oblačnih in meglenih dneh. Sneg, voda in pesek odbijajo sončno svetlobo in povečujejo količino UV-žarkov, ki padejo na kožo. 
     
  • Fizična zaščita:
    Vključuje dolge rokave, dolge hlače in pokrivalo. Če so oblačila mokra, se njihova zaščitna funkcija zelo zmanjša. Nikakor ne smemo pozabiti na primerna sončna očala. 
     
  • Zaščitna sredstva:
    Zaščitna sredstva vsebujejo sestavine, ki filtrirajo UV-A in UV-B žarke. Nanesite jih 20 do 30 minut pred odhodom na sonce in nanos ponovite vsaki 2 uri oziroma po navodilu proizvajalca. Še posebej bodite pozorni na robove kopalk in dobro zaščitite občutljive dele. Predvsem pa nanesite dovolj zaščitnega sredstva. Izkušnje kažejo, da po navadi nanašamo premalo teh sredstev. Za enkraten nanos pri odrasli osebi porabite približno 35 ml zaščitnega sredstva. V praksi to pomeni, da na vsako okončino, sprednjo in zadnjo stran trupa ter glavo z vratom nanesete po 5 ml oziroma 1 čajno žlico sredstva. Če sredstvo za sončenje ni odporno proti vodi, mora biti nanos pogostejši, kajti voda in znoj izpereta zaščitno sredstvo. Zato izbiri ustreznega zaščitnega sredstva namenimo posebno pozornost!

V lekarni je na voljo veliko kakovostnih pripravkov za zaščito kože. Na voljo so v obliki krem, mleka, pen … Uporabljajte izdelke, ki ščitijo pred širokim spektrom svetlobe in filtrirajo tako UV-A kot UV-B žarke. Ne izbirajte izdelkov s prenizkim SPF (sun protection factor). Navedeno število pove, kolikokrat dlje je v primerjavi z nezaščiteno kožo zaščitena koža lahko izpostavljena soncu, ne da bi se pojavile opekline (če ima proizvod npr. SPF 10, pomeni, da smo po njegovi uporabi lahko na soncu 10-krat dlje, kot če bi bili nezaščiteni). Pri srednje občutljivi koži naj bi se uporabljal zaščitni faktor najmanj 15, seveda pa je to odvisno še od zemljepisne širine, časa izpostavljanja, tipa kože … Za višje zaščitne faktorje naj se odločajo predvsem svetlolasi, modrooki in svetlopolti ljudje ter otroci. Prva tako bodite pozorni na teksturo in predvsem pri otrocih na sestavo izdelka. Razlikovati moramo namreč med različnimi skupinami zaščitnih faktorjev. Zaščitni faktorji so lahko kemični ali fizikalno-mineralni (titanov dioksid, cinkov oksid). Kemični filtri se vpijejo v kožo in delujejo v globljih plasteh kože, fizikalni pa tvorijo neviden zaščitni film in delujejo kot tisoče majhnih ogledalc, ki odbijajo svetlobo. Ti so priporočljivi predvsem za otroke, da ne pride do vpijanja kemičnih faktorjev. 

Ob kopici izdelkov, ki jih ponujajo praktično vsepovsod, bodimo zares previdni in izbiro kakovostnega izdelka zaupajmo farmacevtu v lekarni, ki nam bo tudi ustrezno svetoval. Le tako bodo topli dnevi zares sončni!

Zadnji prispevki

Nadomeščanje vitaminov

Besedilo: Maja Kolšek Šušteršič, dr. med., spec. druž. med. Vitamini so esencialne snovi, ki jih

KAKO PREPREČITI DEMENCO?

Besedilo: Petra Šauperl, Vir: EDEMENCA Čeprav demence ne moremo zagotovo preprečiti, pa lahko vsaj odložimo