Besedilo: Polonca Fiala, mag. farm.
Vsakdo izmed nas je bil že kdaj prehlajen. Pravzaprav je majhna verjetnost, da ne bi zboleli za prehladom vsaj enkrat letno. Prehlad povzročajo virusi, kar pomeni, da ga z antibiotiki ne zdravimo. Običajno ga lahko pozdravimo brez zdravniške pomoči. Zdravljenje prehlada praviloma poteka tako, da blažimo simptome.
Nos je vohalni organ, hkrati pa je glavna pot zračnemu toku v pljuča in iz njih. Dnevno steče skozi nos približno 10.000 litrov zraka, z njim pa v nosne votline zaidejo tudi povzročitelji obolenj. Pri neokrnjenem imunskem sistemu se ti s pomočjo migetalk hitro izločijo iz nosu. Če pa je zunaj mrzlo in vlažno, je nosna sluznica slabše prekrvavljena in lokalni imunski sistem oslabljen. Virusi prehlada, imenovani tudi rinovirusi, imajo v takšnih pogojih idealno okolje za svoje delo. Vdrejo v nosno sluznico, se tam usidrajo in nato zelo hitro razmnožujejo. Takšna virusna okužba lahko hitro povzroči vnetje zgornjih dihalnih poti. Simptome, ki sledijo, poznamo vsi: izcedek iz nosu ter boleča in pordela notranjost nosu. Nosna sluznica oteče in nosne votline se zožijo, s čimer je dihanje skozi nos močno oteženo. Že v kratkem času postane nosni izcedek gostejši, s čimer dokončno zamaši že tako zožene nosne votline. In vsekakor nas zamašenost nosu, razen težav pri dihanju, ovira tudi pri okušanju.

Kako poteka prehlad
1.–3. dan
Takrat je naše počutje najslabše. Prvi simptom, ki ga občutimo, je običajno pekoče, boleče žrelo. Temu sledijo drugi simptomi: kihanje, izcedek iz nosu in/ali zamašen nos. Eden od treh ljudi s prehladom tudi kašlja in se slabo počuti.
V tem času priporočamo pitje tekočine, saj z znojenjem in izcedkom iz nosu dodatno izgubljamo vodo iz telesa. Čim več počivajte ter se izogibajte stikom z drugimi ljudmi, saj je v tem času velika verjetnost, da prenesete okužbo na soljudi. Prehranjujte se zdravo, predvsem zagotovite prehrano z veliko sadja in zelenjave. Predvsem preko kihanja in kašljanja ter zaradi izcedka iz nosu omogočite širjenje virusov preko površin, dotikov in po zraku. Širjenje virusov boste tudi omejili s kihanjem in kašljanjem v papirnati robček, ki ga čim prej odvrzite med odpadke. Večkrat dnevno si umijte roke z milom in vodo.
Pekoč občutek in bolečino v žrelu si lahko lajšate s pomočjo pastil ali pršil, ki delujejo antiseptično, anestetično, protivnetno oziroma ščitijo in obnavljajo sluznico. Pri izcedku iz nosu si lahko pomagate s fiziološko raztopino v obliki kapljic ali pršil, pri zamašenem nosu pa z zdravili, ki zmanjšajo izcedek in olajšajo dihanje. Zdravila so lahko v različnih farmacevtskih oblikah: kapljice, pršila, tablete. Odvisno od narave kašlja lahko tega blažite in umirjate ali pa olajšujete izkašljevanje nastajajoče sluzi v dihalih.
Bolečino, recimo glavobol, lahko lajšate s protibolečinskim zdravilom. Ne spreglejte, da vsa protibolečinska zdravila, ki jih uporabljamo za samozdravljenje (paracetamol, ibuprofen, acetilsalicilna kislina, naproksen), znižujejo tudi povišano telesno temperaturo. Acetilsalicilne kisline ali naproksena ne smete dati otrokom!

4.–7. dan
V tem času se počutje precej izboljša. Simptome, ki še vztrajajo, si lahko še blažite, dokler ne izzvenijo. Pijte veliko tekočine in z običajnimi aktivnostmi nadaljujte, ko se boste dovolj dobro počutili.
Po enem tednu
Razen pri mlajših otrocih, pri katerih lahko trajajo težave in slabše počutje do 14 dni, bi morali odrasli in starejši otroci okužbo po enem tednu preboleti. Če vaše počutje ni enako kot pred okužbo z virusi prehlada in čutite simptome (razen kašlja), se posvetuje z izbranim zdravnikom. Naj vas dolgotrajnejši kašelj ne preseneti, saj lahko traja tri tedne.
Simptomi prehlada so lahko podobni nekaterim drugim boleznim, recimo gripi ali alergijskemu rinitisu. Če ste v dvomih, se o tem lahko pogovorite z magistrom farmacije ali farmacevtskim tehnikom. Zelenkasto obarvan izcedek iz nosu ne dokazuje bakterijske okužbe, pač pa kaže na vnetje in draženje nosu. Rahlo povišana telesna temperatura omogoča telesu spoprijemanje z virusi, zato je, razen zelo moteče, ne znižujemo. O načinih samozdravljenja, kakor tudi pri izbiri ustreznega načina samozdravljenja, se lahko posvetujete v Pomurskih lekarnah. Pred izbiro zdravil priporočamo posvet z magistrom farmacije predvsem kroničnim bolnikom, ki redno uporabljajo zdravila. Zdravila za samozdravljenje namreč niso primerna za vsakega posameznika.
Kaj storiti, da lažje zadihamo
Vsekakor lahko sami veliko pripomoremo k lažjemu dihanju in odprtju nosnih poti. Zelo pomembno je, da zaužijemo čim več tekočine, da bo sluznica nosu vlažna. Znano je namreč, da je zgolj dovolj vlažna sluznica zdrava in se lažje zoperstavi virusom. Če bomo torej sluznico primerno vlažili, bomo virusom onemogočili zadrževanje in preživetje. Priporoča se tudi vdihovanje kamiličnega čaja ali slane vode. Še bolje je, če dodamo nekaj kapljic evkaliptusovega eteričnega olja, poprove mete ali olja čajevca, ki uničuje bakterije in s tem zmanjšuje možnost zapletov. Previdnost uporabe eteričnih olj je potrebna pri ljudeh, ki so alergični na eterična olja in pri alergensko odzivnejših ljudeh ter astmatikih!
Priporočljiva je uporaba izotonične raztopina natrijevega klorida (fiziološka raztopina), ki ima enak osmotski pritisk kot telesne tekočine. To pomeni, da mora vsebovati točno določeno količino soli v volumnu vode (0,9 odstotka). Če pripravimo bolj koncentrirano raztopino (hipertonična raztopina), obstaja nevarnost, da dosežemo nasproten učinek. Take namreč vodo odtegnejo in zato sluznico še bolj izsušijo. Nasprotno pa so hipertonične raztopine priporočljive, kadar želimo nosne poti odmašiti. V lekarni je takšna raztopina na voljo v obliki nosnih pršil ali kapljic.
Tudi prostorom doma je potrebno zagotoviti ustrezno vlažnost. Na radiator lahko postavimo vodo, v katero lahko kanemo tudi nekaj kapljic eteričnega olja.
Izogibati se je potrebno tiraminu in taninu, ki povzročata otekanje nosne sluznice. Tiramin in tanin najdemo v pivu, vinu in likerjih.
Tudi šal in kapa v jesensko-zimskih dneh nista zanemarljiva. Z zavijanjem v šal namreč v nosu vzdržujemo višjo telesno temperaturo, ki ni ugodna za viruse, saj se najraje razmnožujejo pri od 33 do 34 °C. Torej se lahko izognemo prehladu, hkrati pa preprečimo izsuševanje nosne sluznice.
Pomoč v lekarni?
Za ublažitev zamašenega nosu se uporabljajo nazalni dekongestivi. Ti povzročijo skrčenje žilic v nosni sluznici, s čimer zmanjšajo njeno oteklino in tako olajšajo dihanje ter izločanje sluzi. V lekarni je na voljo precej zdravil, ki se dobijo brez recepta. So v obliki kapljic ali pršil za nos, pa tudi v obliki tablet (oksimetazolin, ksilometazolin …). Vendar moramo biti pri uporabi previdni. Svetujemo, da se nosni dekongestivi ne uporabljajo več kot od pet do sedem dni, ker lahko pride do izsušene sluznice in do nepovratnega skrčenja žilic v nosu, kar vodi v občutek stalno zamašenega nosu.
Da preprečimo izsuševanje nosne sluznice, svetujemo tudi uporabo fiziološke raztopine (izotonične) v obliki kapljic ali pršila, ki nosno sluznico dodatno navlaži in omogoča čiščenje. Prav tako so na voljo oljne kapljice ali pršila, ki blagodejno delujejo na nosno sluznico in jo vlažijo. Na voljo so tudi inhalatorji ter razna eterična olja in mazila, ki olajšajo dihanje. Žepni inhalatorji, ki jih lahko vzamemo s seboj, pa so velikokrat pri tovrstnih težavah nepogrešljivi.
Prebrali ste prispevek iz Septembrske izdaje Zdravih novic. Vas zanima še več?