10 načinov, kako dobre bakterije (probiotiki) varujejo naše zdravje

Naše črevesje ni le prebavni organ, temveč je del našega imunskega sistema, saj je odgovorno za kar 80 odstotkov naše imunosti. Človeško črevesje vsebuje 10-krat več mikroorganizmov, kot je celic v celotnem telesu. Naj se sliši še tako nenavadno, bi lahko rekli, da smo pravzaprav sestavljeni iz mikroorganizmov. Samo v črevesju imamo namreč 2,5-3 kg bakterij!

Napredek znanosti je botroval temu, da v zadnjem času govorimo o novem organu, ki ga imenujemo MIKROBIOM. Mikrobiom je ime za vse mikroorganizme, ki živijo v človeškem telesu in na njem.

Kaj bodo naše bakterije počele v našem telesu in kako bodo (ali ne bodo) služile našemu zdravju, je odvisno od tega, ali prevladujejo slabe ali dobre bakterije.

V človeškem telesu so dobri in slabi mikroorganizmi. Enačba je enostavna: ko sta število in količina v korist dobrih mikroorganizmov, smo zdravi. Če pa njihovo število upade in se razmnožijo slabi mikroorganizmi, imunski sistem odpove in pojavi se določena oblika bolezni ali zdravstvenih težav.

Na primer, glivica Candida albicans je tipična prebivalka človeške flore. Ko pa se v našem telesu preveč razmnoži, lahko povzroči različne zdravstvene težave prebavnega, dihalnega, srčno-žilnega, kostnega in reproduktivnega sistema.

Kako dobre bakterije varujejo naše zdravje?

1. Preprečujejo širjenje patogenih mikroorganizmov

Dobre bakterije zavirajo razmnoževanje patogenih klic in preprečujejo njihove škodljive učinke. Na primer, v tankem črevesu vzdržujejo optimalno vrednost pH (4,0-5,0), pri kateri se škodljive klice ne morejo razvijati. Pomagajo pri že obstoječih prebavnih težavah, kot so Helicobacter pylori, Escherichie coli, črevesne in želodčne viroze, Candida, celiakija, hemoroidi, napenjanje, napenjanje, divertikuloza, sindrom razdražljivega črevesja, ulcerozni kolitis, Chrohnova bolezen, zaprtje itd.

2. Podpirajo prebavo in presnovo v telesu ter zmanjšujejo intoleranco na določena živila

Brez pomoči milijard probiotičnih bakterij v črevesju ostajajo neprebavljeni in gnili ostanki hrane ter toksini. Nekateri sevi probiotičnih bakterij (Lactobacillus acidophilus) pomagajo pri presnavljanju laktoze in mlečnega sladkorja ter tako preprečujejo procese gnitja. Drugi sevi spodbujajo nastanek encima laktaze, ki omogoča razgradnjo velikih molekul mlečnega sladkorja, kar zmanjša preobčutljivost na mlečne izdelke.

3. Omogočajo absorpcijo hranilnih snovi iz hrane in izločanje toksinov iz telesa

Dobre bakterije želodčnim sokovom pomagajo pri razgradnji beljakovin in spodbujajo nastanek encimov, ki olajšajo presnovo hrane. V debelem črevesu omogočajo resorbiranje hranilnih snovi v krvni obtok, ki jih prenese do celic, kjer se porabijo za potrebne procese. Prav tako pomagajo pri pravilnem praznjenju črevesja in izločanju toksinov.

4. Zmanjšujejo škodljive učinke zdravil, kot so antibiotiki

Dobre bakterije kot obloga črevesne sluznice zaužitim škodljivim snovem preprečujejo prehod v krvni obtok, kjer krožijo po telesu in tako povzročajo zdravstvene težave.

5. Varujejo naše duševno zdravje in blažijo dovzetnost za stres

Znanost je potrdila obstoj osi črevesje-možgani, ki dokazuje, da je tisto, kar imamo v črevesju tudi v možganih.

Ta os je dvosmerna cesta: v črevesju imamo 10 milijonov živčnih celic in črevesni mikrobi prek živčevja določajo, kako bodo možgani opravljali svoje delo. Dokaz te povezave v vsakodnevnem življenju je napad driske, ko je nekdo živčen ali razburjen. Prav tako so znanstvene raziskave pokazale, da izpostavljenost nenehnemu stresu spremeni sestavo črevesne flore. Neustrezna črevesna flora, ki ne vsebuje dovolj koristnih bakterij, bo negativno vplivala na možgane. Zdrava črevesna pregrada je zelo pomembna pri »prebavljanju« stresa, pri čemer vpliva na vse bolezni, ki jih lahko povzroči stres, od želodčnih težav in migren do tesnobe in depresije.

6. Pomagajo pri hujšanju

Znanstvene raziskave kažejo, da prekomerna telesna teža ni le posledica uživanja prekomernih količin hrane in premalo gibanja. Velika ovira na poti do želene teže je pogosto neuravnotežena črevesna flora. Ljudje s prekomerno telesno težo imajo drugačno črevesno floro kot ljudje, ki se ne soočajo s to težavo, tj. delež bakterij Firmicutes je višji od deleža bakteroidov. Bakterije Firmicutes shranjujejo kalorije, bakteroidi pa zbirajo neporabljene ogljikove hidrate, ki se iz telesa izločijo z blatom. Če imamo torej več bakterij, ki shranjujejo kalorije, od tistih, ki jih zbirajo in odstranjujejo iz telesa, pride do prekomernega povečanja telesne teže.

7. Vplivajo na delovanje jeter – našega središča za razstrupljanje

Nezdrav življenjski slog negativno vpliva na naše črevesje in črevesne bakterije. Preveč nezdravih maščob in sladkorja v prehrani, preveč kave in alkohola, kajenje in premalo gibanja lahko vplivajo na prepustnost črevesja. Plast, ki pokriva površino črevesja, se spremeni in na sluznici se pojavijo poškodbe, skozi katere lahko škodljive snovi prodrejo v krvni obtok, namesto da bi se izločile z blatom. Jetra, ki so čistilec našega organizma, so v tem primeru preobremenjena in ne morejo pravilno opravljati svoje naloge, zato lahko pride do motenj v njihovem delovanju.

8. Vplivajo na alergije in atopijski dermatitis

Znanstvena študija PANDA (probiotiki in alergije) iz leta 2003 je dokazala, da lahko 3 sevi dobrih bakterij – Lactococcus lactis W58, Bifidobacterium lactis W52 in Bifidobacterium bifidum W23 – pozitivno vplivajo na neravnovesje med celicami TH1 in TH2 pri alergikih in bolnikih z atopijskim dermatitisom. 

9. Znižujejo raven holesterola in vplivajo na krvožilni sistem

Druga uspešna raziskava o vplivu probiotikov iz reda Lactobacillus reuteri je pokazala, da lahko količino »slabega« holesterola pri ljudeh zmanjšajo za 11,6 odstotka, njegovo skupno raven pa za kar 9 odstotkov. To dosežejo zahvaljujoč posebnemu encimu v njihovi zgradbi, ki lahko vpliva na resorpcijo holesterola v črevesju.

10. Naredijo nas privlačnejše, vplivajo na naše spolno življenje in nam pomagajo najti pravega partnerja

Dr. Susan Erdman, mikrobiologinja z univerze MIT, pravi, da lahko naši mikroorganizmi naredijo našo kožo gladko, lase pa sijoče in bujne. Pri moških dvignejo raven testosterona, pri ženskah pa raven hormona oksitocina, pogosto imenovanega hormon ljubezni. Naše telo ga namreč izloča med poljubljanjem, dojenjem in druženjem z dobrimi prijatelji.

Skrivnost telesnega vonja in privlačnosti je dobro znana. V eni od raziskav so ženskam naročili, naj povohajo majice, ki so jih pred tem nosili moški, in izberejo tisto, ki jim je najbolj všeč. Ženske so izbrale majice moških, ki so z njimi najbolj združljivi. Njihovi nosovi so jih vodili do genetsko najustreznejših partnerjev. Toda človeški znoj v resnici nima vonja. Vonj povzročajo mikroorganizmi, ki se prehranjujejo z znojem. Ženske v raziskavi so tako pravzaprav izbrale tisto mešanico mikroorganizmov, ki najbolj ustreza njihovi.

Lahko bi rekli, da so naši mikroorganizmi odgovorni, da najdemo najustreznejšega partnerja in da izbiramo partnerje na podlagi kakovosti njihovih mikroorganizmov, ki jih prepoznamo kot tiste, ki se najbolj ujemajo z našimi mikroorganizmi.

Če imamo kakovostne in dobre mikroorganizme, bomo dobro izbrali partnerja. Ko se odnos poglobi, mikroorganizmi postanejo skupni in srečno živijo v simbiozi. Pri ženskah dobre bakterije pomagajo vzpostaviti kakovostno in raznoliko vaginalno floro, ki je temelj za spočetje, nosečnost in porod.

Naše dobre bakterije skrbijo za nas. Kako pa vi skrbite zanje?

Kontakt:
AllergoSan d. o. o.
Komenskega 12, 1000 Ljubljana
info@allergosan.si

Zadnji prispevki

Nihče si ne želi pljučnice

Intervju: prim. dr. Aleksander Stepanovič, predsednik združenja zdravnikov družinske medicine. Zboli lahko vsak, najbolj ogroženi