Je naš imunski sistem pripravljen na jesenske viroze?

Besedilo: Polonca Fiala Novak, mag. farm.

Poletje se je poslovilo, šolski zvonec že kliče mlade nadobudne glave in jesen počasi prihaja v goste. Z njo veliko radosti in darov narave, pa vendar tudi nekaj več prehladnih obolenj! Smo pripravljeni?

Imunski sistem je nujen za naše preživetje, saj ima kar nekaj funkcij, ki ščitijo človeški organizem. Varuje nas pred poškodbami, boleznimi in kužnimi organizmi, vključujoč bakterije, glivice, parazite in viruse iz okolja. Poleg tega lahko prepozna in uniči naše lastne spremenjene celice. 


V lekarnah se, posebno v jesensko-zimskem obdobju, pogosto srečamo z vprašanji, kako si okrepiti imunsko odpornost. Dobro novico predstavlja dejstvo, da na imunski sistem lahko vplivajo številni dejavniki. Manevrski prostor pri nekaterih, recimo oslabljenost imunskega sistema zaradi določenih bolezenskih stanj, je omejen, pri drugih pa imamo kar precej možnosti. Kronično pomanjkanje spanca ne povzroči le povečanih vrednosti vnetnih označevalcev, pač pa vodi tudi v oslabitev imunskega sistema. Neugoden vpliv na imunsko odpornost ima tudi negativen stres. Že z upoštevanjem priporočila glede dovolj kakovostnega spanca ter izogibanja oziroma pravilnega spoprijemanja s stresom nam lahko veliko pomaga pri izboljšanju naše imunske odpornosti. Ne pozabimo, da to velja še posebno za otroke, ki potrebujejo več spanca kot odrasli, prav tako pa jim ni tuj stres zaradi šolskih in obšolskih dejavnosti. 


Posamezniki, ki iščejo pomoč za okrepitev imunskega sistema, običajno želijo kak izdelek. Nekatere raziskave so dokazale, da ima premajhen vnos ali pomanjkanje določenih elementov pomemben vpliv na imunski odziv. To velja za nekatere minerale, recimo cink, selen, železo in baker, ter vitamine, recimo vitamine A, B6, C, E in folno kislino. Vnos potrebnih količin mikrohranil je priporočljivo zagotoviti z ustrezno uravnoteženo in zdravo prehrano, kar pomeni raznovrstno in ne le enolično prehrano ter uporabo svežega, najbolje lokalno pridelanega sadja in zelenjave. Po prehranskih dodatkih posežemo, kadar tega ne uspemo doseči, recimo ob pomanjkanju apetita pri starostnikih oziroma ob povečanih potrebah. 


Novejše raziskave o delovanju imunskega sistema se osredotočajo tudi na mikrobioto v naših prebavilih, rezultat česar so priporočila o probiotikih in prebiotikih, ki imajo lahko ugoden vpliv na imunski sistem. V sklop pripravkov, ki lahko povečajo našo imunsko odzivnost, sodijo še betaglukani, kolostrum in nekatere zdravilne rastline, recimo ingver, bezeg in škrlatni slamnik. Predvsem pri slednjem imamo učinek, potrjen z raziskavami, zaradi česar je edini izmed naštetih registriran kot zdravilo. 


Čeprav imamo na voljo predvsem prehranska dopolnila in je takih v obliki zdravil le peščica, pa je smiselno poiskati pomoč v lekarni. Našo imunsko odpornost lahko omaje uporaba nekaterih zdravil, recimo kortikosteroidov, nekaterih zdravil proti raku in imunosupresivov, ki jih uporabljamo pri avtoimunskih motnjah, imunsko povezanih boleznih in pri bolnikih s presajenimi organi. Uporaba zdravil, pa tudi prehranskih dopolnil, tako vedno ni priporočljiva slehernemu pacientu in v sleherni situaciji. Pri uporabi upoštevajte navodilo glede odmerjanja in trajanja zdravljenja z zdravilom oziroma prehranskim dopolnilom. Odsvetujemo previsoke odmerke mikrohranil, kar lahko kvečjemu škodi, ne pa koristi.


Na imunsko odpornost v jesenskih mesecih običajno pomislimo zaradi številnih respiratornih viroz, ki nas čakajo v prihodnjih mesecih. Virusi navadnega prehlada nam načeloma ne predstavljajo tolikšne skrbi kot virusi influence. Gripa že drugače zdravo odraslo osebo oziroma najstnika lahko precej oslabi in vsaj za nekaj dni položi v posteljo, posledica česar je tudi naša odsotnost z dela oziroma od pouka. Pri mlajših otrocih, starostnikih in kroničnih bolnikih (bolezni dihal, srčno-žilne bolezni, metabolni sindrom ipd.) pa bolezen lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti (kot so virusne in bakterijske pljučnice) in tudi z višjo smrtnostjo. Najboljši način, poleg izogibanja stika s kužnimi posamezniki, je cepljenje proti gripi, ki pripravi naš imunski sistem na stik s povzročiteljem okužbe. Z vsakoletnim cepljenjem, ki je na voljo od začetka oktobra, zmanjšujemo tveganje za hospitalizacije in tudi smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov. 


Kaj je odpornost

Vsak dan nas obkroža množica bakterij in virusov, ki živijo v našem okolju in lahko povzročijo bolezen. In prav vsi ljudje smo tem »napadalcem« enako izpostavljeni. Pa vendarle nekateri ljudje zbolijo, spet drugi ostanejo zdravi. Odgovor, zakaj je tako, se skriva v delovanju imunskega sistema, ki je odgovoren za zaščito in odpornost našega organizma. 
Po vdoru v telo se namreč mikrobi pritrdijo na telesne celice in se v njih razmnožujejo. O tem, kako uspešni bodo pri svojem napadu, pa odloča prav naš imunski sistem. 

Kako okrepimo delovanje imunskega sistema
Zagotovo je prvenstvena vloga pri krepitvi odpornosti vloga vsakega posameznika. Z zdravim načinom življenja, uravnoteženo prehrano, gibanjem, pa tudi dobro voljo in pozitivnim mišljenjem, so dokazali, da lahko naša odpornost veliko pridobi. 
Kljub temu je v določenih situacijah delovanje našega imunskega sistema oslabljeno. Takrat si lahko pomagamo z zdravili in pripravki, ki se dobijo v lekarni brez recepta. Posežemo lahko po pripravkih iz ameriškega slamnika, vitaminih in mineralih, antioksidantih, ginsengu, kolostrumu, matičnem mlečku, pa tudi po betaglukanih se v zadnjih letih vse bolj povprašuje. 

Kaj so betaglukani
Betaglukani spadajo v skupino neceluloznih naravnih polisaharidov, sestavljenih iz molekul glukoze. Uvrščamo jih med vlaknine, zanje pa je značilna betaglikozidna kemijska vez med glukoznimi enotami. Celotna kemična sestava betaglukanov je zelo pomembna s stališča njihovih fizikalnih lastnosti (na primer vodotopnosti) in biološke vloge v telesu. Medtem ko so raziskovalci betaglukanov iz žit ugotovili, da pomagajo pri uravnavanju holesterola, je za betaglukane iz kvasovk dokazano, da podpirajo delovanje imunskega sistema.
O antiholesterolnem delovanju betaglukanov iz žit bomo pisali kdaj drugič, danes bomo vrstice namenili betaglukanom iz kvasovk, ki nam bodo pomagali pri krepitvi naše odpornosti!

Betaglukani dobrodošla podpora delovanju imunskega sistema
Betaglukan je naravni bioaktivni polisaharid, ki se v telesu ne razgrajuje in se obnaša kot vlaknina, saj ga telo ne more prebaviti. V tankem črevesju se veže na imunske celice (makrofage), ki ga prepoznajo kot tujek, kar pomaga pri aktivaciji imunskega sistema. 
V nasprotju z nekaterimi drugimi učinkovinami beta-(1,3)-(1,6)-glukani iz kvasovk spodbujajo delovanje imunskega sistema, vendar ga ne preobremenjujejo!
 

Kdaj se svetuje uporaba betaglukanov 
Betaglukan je naraven, v telesu se ne absorbira ter je primeren za otroke in odrasle.
Betaglukani se priporočajo vsem, ki pogosto obolevajo, se hitro izčrpajo in so izpostavljeni psihičnemu ali fizičnemu stresu, saj ugodno vplivajo na odpornost telesa, ki zaradi izčrpanosti, jemanja antibiotikov ali dolgotrajne bolezni oslabi. Za podporo delovanju imunskega sistema je priporočljivo jemanje vsaj 2–4 tedne. 

Vsekakor je betaglukan eden tistih, ki nam ob virozah, ki so na pohodu, lahko bolezen prepreči ali jo močno skrajša. Vsekakor pa bo nasvet farmacevta v lekarni tisti, ki bo tudi betaglukanu dodal moč učinka!

Prelistajte celotno revijo.

Prebrali ste prispevek iz Septembrske izdaje Zdravih novic. Vas zanima še več?

Zadnji prispevki

Nihče si ne želi pljučnice

Intervju: prim. dr. Aleksander Stepanovič, predsednik združenja zdravnikov družinske medicine. Zboli lahko vsak, najbolj ogroženi