Z zdravim življenjskim slogom v boj proti raku

Besedilo: strokovnjaki združenja Europa Donna Slovenija

Človeško telo je zgrajeno iz različnih vrst celic, ki rastejo in se delijo. Življenjska doba večine celic je omejena. Celična delitev, s katero nastajajo nove celice, je nujna za obnavljanje tkiv in ohranitev zdravega organizma.

Rak je ime za skupino sorodnih bolezni, ki jim je skupna nenadzorovana delitev celic, ki se lahko širijo v okoliška tkiva. Rak lahko nastane skoraj povsod v telesu. Ko se rak razvije, se normalni fiziološki procesi porušijo. Celice postajajo vedno bolj nenormalne, stare ali poškodovane. Te celice preživijo, ko bi morale že odmreti in nastanejo nove celice, ko niso potrebne. Te dodatne celice se delijo brez ustavljanja in lahko tvorijo spremembe, ki jim pravimo tumorji.

Benigni in maligni tumorji

Veliko vrst raka tvorijo tako imenovane solidne ali trdne tumorje, ki so mase tkiva. Krvni raki, kot so levkemije, običajno ne tvorijo trdnih tumorjev. Tumorji so lahko benigni ali maligni. Za benigne tumorje je značilno, da so sestavljeni iz celic, ki so podobne normalnim in imajo le omejeno sposobnost rasti. Če jih odstranimo z operacijo, se običajno ne ponovijo. Benigni tumorji se ne razširijo v druge dele telesa in ne ogrožajo življenja, zato jih ne štejemo med rakaste tvorbe. Medtem ko za maligne tumorje velja, da so sestavljeni iz nenormalnih celic, ki se neurejeno in nenadzorovano delijo in razraščajo. Tumorske celice vraščajo v sosednja tkiva in jih okvarijo. Pogosto prodrejo tudi v mezgovnice in žile ter po limfnem in krvnem obtoku potujejo v oddaljene organe, kjer se tvorijo novi tumorji, tako imenovani zasevki ali metastaze.

Rak se lahko pojavi v katerikoli starosti, čeprav so najpogostejši po 50. letu.

Razlike med rakasto in normalno celico

Celice raka se od normalnih razlikujejo na več načinov, ki jim omogočajo nenadzorovano rast in invazivnost. Pomembna razlika je tudi v tem, da so rakaste celice manj specializirane kot normalne celice. To pomeni, da so normalne celice zelo različne vrste s specifičnimi funkcijami, rakaste celice pa ne. To je eden od razlogov, da se v primerjavi z normalnimi celicami rakaste celice še naprej delijo brez ustavljanja. Poleg tega so rakaste celice sposobne prezreti signale, ki običajno govorijo celicam, da se prenehajo deliti ali da začnejo proces, znan kot programirana celična smrt ali apoptoza, ki jo telo uporablja za odpravo nepotrebnih celic.

Celice raka lahko vplivajo na normalne celice, molekule in krvne žile, ki obdajajo in hranijo tumor. Na primer rakaste celice lahko spodbudijo bližnje normalne celice, da oblikujejo krvne žile, ki oskrbujejo tumorje s kisikom in hranili, ki jih potrebujejo za rast. Te krvne žile odstranjujejo tudi odpadne produkte iz tumorjev.

Celice raka se pogosto lahko izognejo imunskemu sistemu, mreži organov, tkiv in specializiranih celic, ki ščitijo telo pred okužbami in drugimi boleznimi. Čeprav imunski sistem običajno odstrani poškodovane ali nenormalne celice iz telesa, se lahko nekatere rakaste celice »skrijejo« pred njim.

Tumorji lahko uporabljajo in izkoristijo imunski sistem, da preživijo in rastejo. Na primer s pomočjo določenih celic imunskega sistema, ki običajno preprečujejo imunski odziv, lahko rakaste celice dejansko zadržijo imunski sistem, da ne ubije rakaste celice.

Kako nastane

Rak je genetska bolezen – je posledica sprememb v genih, ki nadzorujejo delovanje naših celic, zlasti kako rastejo in se delijo. Genetske spremembe, ki povzročajo raka, lahko podedujemo od svojih staršev ali pa se pojavijo spontano zaradi napak med delitvijo celic ali zaradi poškodbe DNK, ki jo povzročajo določene izpostavljenosti okolja. Okoljske izpostavljenosti, ki povzročajo rak, vključujejo snovi, kot so kemikalije v tobačnem dimu in sevanje, kot so ultravijolični žarki sonca …

Vsak rak ima edinstveno kombinacijo genetskih sprememb. Z njegovo rastjo se pojavijo dodatne spremembe. V istem tumorju imajo lahko različne celice različne genetske spremembe. 

Rakaste celice imajo več genetskih sprememb, mutacij v DNK, kot normalne celice. Nekatere od teh sprememb morda nimajo nič skupnega z rakom; morda so posledica raka, niso pa vzrok njegovega nastanka.

Vrste raka

Obstaja več kot 100 vrst raka. Z naprednejšo diagnostiko in določanjem vrst in podvrst raka jih odkrivamo vse več. Vrste raka so po navadi poimenovane po organih ali tkivih, kjer se pojavi. Na primer pljučni rak se začne v celicah pljuč in rak možganov se začne v možganskih celicah. Rake poimenujemo po tipu celic, iz katerih se razvije, kot so epitelijske celice ali skvamozne celice. 

Z natančnim mikroskopskim pregledom rakastega tkiva ga opredelimo med naslednje kategorije:

Karcinomi

Karcinomi so najpogostejši tip raka. Oblikujejo jih epitelijske celice (celice vrhnjice). To so celice, ki pokrivajo notranje in zunanje površine telesa. Obstaja več vrst epitelijskih celic, ki jih ločimo pod mikroskopom. Karcinomi, ki nastanejo iz različnih vrst epitelijskih celic, imajo specifična imena:

• Adenokarcinom je rak, ki se oblikuje v epitelijskih celicah, ki proizvajajo tekočine ali sluz, običajno so to žlezna tkiva. Večina rakov dojk, debelega črevesa in prostate so adenokarcinomi.
• Baznocelični karcinom (karcinom bazalnih celic) je rak, ki se začne v spodnjem ali bazalnem sloju povrhnjice, ki je zunanji sloj kože.
• Karcinom ploščatih celic je rak, ki se oblikuje v skvamoznih (ploščatih) celicah, ki so epitelijske celice in ležijo tik pod zunanjo površino kože. Te skvamozne oziroma ploščate celice se nahajajo tudi v številnih drugih organih, vključno z želodcem, črevesjem, pljuči, mehurjem in ledvicami.
• Prehodno celični karcinom je rak, ki se oblikuje v tipu epitelijskega tkiva, imenovanega prehodni epitelij ali urotelij. Najdemo ga v mehurju, sečevodih in ledvicah. Nekateri raki mehurja, sečevodov in ledvic so prehodni celični karcinomi.

Sarkomi

Sarkomi so raki, ki se razvijejo iz celic opornih tkiv predvsem iz kostnih in mehkih tkiv (mišic, maščob, krvnih žil, limfnih žil in vlaknastih tkiv, kot so kite in vezi).

Osteosarkom je najpogostejši rak kosti. Najpogostejši tipi sarkoma mehkega tkiva so leiomioskarkom, Kaposijev sarkom, maligni fibrozni histiocitom, liposarkom in protuberantni dermatofibrosarkom. 

Levkemija

Rak, ki se začne v krvotvornem tkivu kostnega mozga, se imenuje levkemija. Ti raki ne tvorijo trdnih tumorjev. Namesto tega se v krvi in kostnem mozgu nabira veliko število nenormalnih belih krvnih celic (levkemične celice in levkemične blastne celice), ki onemogočajo normalne krvne celice. Nizka raven normalnih krvnih celic telesu oteži prenos kisika v tkiva in procese strjevanja krvi ter se težje bori proti okužbam.

Poznamo štiri pogoste vrste levkemij, ki so združene glede na to, kako hitro se bolezen poslabša (akutna ali kronična), in na vrsto krvnih celic, pri katerih se rak začne (limfoblastni ali mieloidni).

Limfom

Limfom je rak, ki se začne v limfocitih (celice T ali celice B). To so bele krvne celice, ki se borijo proti boleznim in so del imunskega sistema. Pri limfomih se nenormalni limfociti kopičijo v bezgavkah in limfnih žilah ter v drugih organih telesa.

Poznamo dve glavni vrsti limfoma:

• Hodgkinov limfom – gre za nenormalne limfocite, običajno ga tvorijo celice limfocitov B.
• Ne-Hodgkinov limfom – to je velika skupina rakov, ki se lahko hitro ali počasi razvijajo in jih tvorijo celice limfocitov B ali T.

Multipli mielom 

Multipli mielom (diseminiran plazmocitom) je rak, ki se začne v plazmatkah, ki so tudi celice imunskega sistema. Gre za nenadzorovano razraščanje plazmatk v kostnem mozgu. Iz ene rakasto spremenjene celice nastane klon celic, ki proizvajajo enako beljakovino – monoklonski imunoglobulin ali samo njegov del. Rakave celice tako ne morejo opravljati svoje naloge zaščite telesa pred okužbami.

Melanom

Melanom je rak, ki se razvije iz celic, ki postanejo melanociti. Melanociti so specializirane celice in tvorijo melanin (pigment, ki daje koži barvo). Večina melanomov se oblikuje na koži, toda melanomi se lahko tvorijo tudi v drugih pigmentiranih tkivih, kot je oko.

Tumorji možganov in hrbtenjače

V možganih in hrbtenjači poznamo različne vrste tumorjev. Ti tumorji so poimenovani glede na tip celice, v kateri so nastali, in kjer se je tumor najprej oblikoval v centralnem živčnem sistemu. Na primer astrocitni tumor se začne v možganskih celicah v obliki zvezdic, imenovanih astrociti, ki pomagajo ohranjati zdrave živčne celice. Tumorji možganov so lahko benigni (nerak) ali maligni (rak).

Napredovali ali metastatski rak

Rak, ki se je razširil od mesta, kjer se je prvič pojavil, na drugo mesto v telesu, imenujemo metastatski ali napredovali rak. Metastatski rak ima isto ime in isto vrsto rakavih celic kot prvotni ali primarni rak. Na primer rak dojke, ki se širi in tvori metastatski tumor v pljučih, je metastatski rak dojke, ne pljučni rak.

Pod mikroskopom so metastatske rakaste celice na splošno videti enako kot celice prvotnega raka. Poleg tega imajo metastatske rakaste celice in celice prvotnega raka običajno nekaj skupnih molekularnih značilnosti, kot je prisotnost specifičnih sprememb kromosomov.

Zdravljenje lahko znatno podaljša življenje ljudi z metastatskim rakom. Glavni cilj zdravljenja metastatskega raka je nadzorovanje rasti raka oziroma napredovanja bolezni ali lajšanje simptomov, ki jih povzroča. Metastatski tumorji lahko povzročijo hude poškodbe delovanja telesa in večina ljudi, ki umrejo od raka, umre zaradi metastatske bolezni.