Kako zdraviti vnete oči

Besedilo: Ada Vujasinović, dr. med., spec. druž. med.

Dober vid lahko v veliki meri ohranimo že, če preventivno skrbimo za svoje splošno zdravje in dobro počutje. Zgodnje odkritje očesne bolezni lahko v veliki meri zmanjša tveganje za razvoj resnejših obolenj in dolgotrajnih posledic na vidni ostrini.

S tem, ko sledimo določenim smernicam zdravega življenja, se zdravo prehranjujemo ter ohranjamo dobro fizično in psihično počutje, nezavedno pozitivno vplivamo tudi na svoj vid in zdravje oči.

Vnetje očesa je zaščitni odziv telesa proti potencialno škodljivim dejavnikom. Takrat je oko rdeče, otečeno ali boleče.

Sestavni deli očesa so veke, veznica, roženični epitel in solzni film. Njihova naloga je, da ustvarjajo mehansko oviro, ki preprečuje vstop mikroorganizmom.

Vnetje očesa pa je kljub temu pogosto in se lahko pojavi pri katerikoli starosti. Lahko je prisotno na obeh očesih ali samo na enem.

Vzroki za vnetje oči

Vzroki vnetja očesa so lahko naslednji:

• bakterija,
• alergija,
• virus,
• tujek v očesu,
• zamašen solzni kanal,
• poškodba,
• bolezni, na primer prehlad, otroške nalezljive bolezni,
• resna stanja (povišan očesni tlak, avtoimunske bolezni, tumorji …).

Simptomi vnetja oči

Značilni simptomi in znaki se razlikujejo glede na prizadeto mesto očesa.

Zdravljenje in preventiva

Pri vnetju oči si lahko pomagate tudi sami:

Pri bakterijskem ali virusnem vnetju (diagnozo potrdi zdravnik) je zelo pomembna higiena rok (redno umivanje) ter čim manj dotikanja obraza in oči.

V času vnetja oči ne uporabljajte očesne kozmetike, kontaktne leče je najbolje zamenjati z očali.

Težave z očmi lahko ublažite tudi s pomočjo kapljic – umetnih solz, ki so v pomoč pri izpiranju nečistoč. Najbolje jih je kupiti v lekarni, kjer vam lahko dodatno svetujejo.

Pri nastanku ječmena (okužba ene ali več žlez na robu veke ali pod njo) je v pomoč uporaba toplih obkladkov. Ječmen prepoznate po značilnem rdečem izpuščaju na veki; izbočen je kot bulica, lahko v sredini rumenkast, zapolnjen z gnojem.

Pri vnetju očesa zaradi alergijskega vnetja se izognite alergenu, pri alergiji na cvetni prah pa upoštevajte koledar cvetenja alergenov. Smiselna je uporaba umetnih solz brez konzervansov in hladnih obkladkov za zmanjšanje otekline veke.

Preverite tudi 10 preprostih vaj, s katerimi lahko poskrbite za boljše zdravje oči.

Zdravnik bo v primeru vztrajanja simptomov predpisal zdravila. Zdravila so lahko lokalna (kapljice, mazila) ali sistemska (tablete). Včasih je treba narediti manjši operativni poseg (odstranitev tujka, ječmena …).

10 nasvetov za zdrave oči

1. Skrbite za zdravo prehrano. Vitamina C in E, cink, lutein in omega-3-maščobne kisline zmanjšujejo tveganje za razvoj sive mrene in degeneracije očesnega ozadja.
2. Opustite kajenje. Če kadite, čim prej prenehajte, saj kajenje škoduje očem in trajno kvari vid. Raziskave dokazujejo, da so očesna obolenja, kot so degeneracije makule, siva mrena in uveitis, od dva- do trikrat pogostejša pri kadilcih.
3. Zaščitite oči pred neposredno izpostavljenostjo soncu in s tem UV-žarkom. Sončna očala niso le modni dodatek. So nujna zaščita za oči, ki zmanjšuje možnost okvare mrežnice in nastanka sive mrene.
4. Začnite uporabljati očala tudi kot zaščito pri delu. Poškodbe oči pri dnevnih opravilih, kot so košnja, sekanje, zabijanje s kladivom in podobno, so izredno pogoste in lahko v najslabšem primeru privedejo tudi do popolne izgube vida.
5. Izogibajte se prekomerni uporabi senčil za oči in trepalnice. Najnovejše raziskave kažejo, da ličila povzročajo kronično vnetje Meibomovih žlez, ki skrbijo za produkcijo solz in vlaženje oči. V primeru suhih oči se svetuje prekinitev uporabe kozmetike za oči.
6. Izogibajte se prepogosti uporabi kontaktnih leč, vsaj nekaj dni tedensko uporabljajte očala. To zmanjšuje možnost za vnetja roženice in razvoj kroničnih bolezenskih sprememb roženice.
7. Bodite pozorni na očesne težave, ki lahko nakazujejo pojav bolezni. Nenadni pojav zamegljenega vida, dvojni vid, bliskanje v očeh, oženje vidnega polja, občutek zavese v očeh so vse znaki, ki nakazujejo na možnost resnega očesnega obolenja. Z zgodnjim odkritjem in zdravljenjem lahko v mnogih primerih preprečimo trajno okvaro vida.
8. Omejite prekomerno neprekinjeno delo z računalnikom, saj povzroča utrujenost in napenjanje oči ter lahko poslabša vidno ostrino, tako pri gledanju na daljavo kot na bližino. Vsem, ki veliko delate z računalnikom, se svetuje, da imate v primeru dioptrije primerno predpisana očala, priporočajo se leče s filtrom modre svetlobe, tisti z že razvito starostno daljnovidnostjo pa uporabljajte pisarniška očala. Pravilo 20-20-20 poskrbi, da se pri delu z računalnikom oči počasneje utrudijo. Vsakih 20 minut dela z računalnikom poglejte v daljavo, vsaj 20 metrov daleč, za 20 sekund. Tako se sprostijo oči in očesne mišice za bližinski vid.
9. Po 40. letu starosti se svetuje, da enkrat letno opravite preventivni pregled oči. Tak pregled vključuje merjenje očesnega tlaka ter pregled očesnega ozadja in sprednjih delov očesa. Zgodnje odkritje bolezenskih sprememb ali povišanega očesnega tlaka, še ko je obolenje asimptomatsko in vid popoln, bistveno zmanjša tveganje za napredovanje teh bolezni in nastanek nepopravljive okvare vida.
10. Skrbite za splošno telesno zdravje. Mnoge bolezni, kot so sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, bolezni ščitnice, povišan holesterol, če jih ne zdravimo, puščajo tudi posledice na očeh in lahko prispevajo k slabšemu vidu.

Ob težjih oblikah takoj k zdravniku

V primeru nenadne bolečine, nenadne izgube ali poslabšanja vida, otekline, ki se stopnjuje, poškodbe očesa ali občutka tujka v očesu, obiščite zdravnika. Pri ljudeh s pridruženimi boleznimi (na primer ankilozirajoči spondiloartritis) je nujna takojšnja obravnava pri specialistu.