Besedilo: prim. mag. Andrej Šikovec, dr. med., specialist splošne kirurgije iz specialistične ambulante
Čeprav so krčne žile estetska težava, je to za obolele praviloma manjša težava. Bistveno bolj jih pestijo občutek težkih nog, bolečine v spodnjih udih in otekline, kasneje, če se težavi ne posvečajo, tudi razjede in rane. So šibke žilne stene in popuščanje venskih zaklopk evolucijska napaka ali pa smo si to nadlogo nakopali sami s svojim načinom življenja? Ne glede na vzrok se je krčnim žilam koristno posvečati takoj, ko se pojavijo.
Raziskave kažejo, da je možnost, da dobimo krčne žile, okoli 40-odstotna, če zaradi njih trpi eden od staršev. Če jih imata oba starša, pa imajo moški 60-odstotno, ženske pa skoraj 90-odstotno možnost, da se jim pojavijo.
Na genetiko in druge dejavnike tveganja (hormonska nihanja in starost) ne moremo vplivati. Lahko pa s svojim vedenjem vplivamo na dejavnike, ki izrazitost simptomov povečajo ali omejijo.
Zelo pomembni za potek bolezni so tudi povečana telesna teža, pretirano sedeč ali stoječ način življenja in pomanjkanje telesne aktivnosti.
Zakaj nastanejo krčne žile
Da se kri, ki napaja spodnje okončine, lahko vrne nazaj v srce, mora pritisk v veni premagati težnost. Pri tem pomagajo nežne, a nepogrešljive lopute oziroma zaklopke v venah. Te pomagajo poganjati proti srcu krvni tok in preprečujejo, da bi kri uhajala nazaj.
Zaradi šibkih venskih sten venske zaklopke sčasoma ne »tesnijo« več učinkovito, zato nekaj krvi uide nazaj. Pride do večjega pritiska v veni, zastajanja krvi, otekanja in bolečin ter pojava značilnih, tudi srbečih izboklin na koži.
Težave zaradi motenj v venskem obtoku spodnjih okončin so zelo raznolike. Prave krčne žile oziroma zvijugane vene se pojavljajo približno pri tretjini žensk in četrtini moških, med starejšimi je obolelih že več kot polovica.
Klinično sicer ni dokazano, da bi pogosto križanje nog med sedenjem povzročalo krčne žile. Koristi pa jim gotovo ne, ko se te že razvijajo.
Še pogostejše so mrežaste vene tik pod površino kože. Kar 90 odstotkov žensk pa naj bi imelo metličaste vene – rdečkaste ali modrikaste drobne, razpredene in razširjene kožne vene.
Prav videz spodnjih okončin, ki ga povzroča okvara ven, je za ženske običajno prvi vzgib za obisk specialista. Moški pa se za zdravljenje praviloma odločajo šele, ko krčne žile postanejo boleče.
Čim prej do specialista
Čeprav je videz krčnih žil moteč, to ne bi smela biti najpomembnejša skrb bolnikov. Nezdravljene krčne žile ali varice namreč sčasoma začnejo povzročati nelagodje: srbenje, zbadanje, občutek težkih in oteklih nog, pekoče bolečine in nemirne noge.
Čim hitrejše ukrepanje je pri pojavu venskega popuščanja bistveno za nadzor nad boleznijo.
Obisk pri žilnem specialistu je nujno potreben pri hitri utrujenosti in občutku težkih nog, bolečinah, otekanju goleni, zlasti če je razlika med levo in desno nogo, pri povrhnjem vnetju ven, tj. tromboflebitisu, krvavitvi iz varic, obarvanosti kože na goleni, stanjšanju in zatrdelosti kože na goleni, beli, boleči koži in venski razjedi.
Z ultrazvočnim pregledom žil lahko zdravnik ugotovi, katere vene so prizadete in do kolikšne mere, ter napove, kakšno zdravljenje je potrebno in možno.
Težave lahko poslabšajo izpostavljenost toploti, dolgo stanje na mestu, uživanje alkohola, kajenje ter hormonska nihanja predvsem pri ženskah in med nosečnostjo. V teh primerih se vene širijo, med nosečnostjo pa so žilne stene še mehkejše.
V predmenopavzi in menopavzi se stanje krčnih žil zaradi hormonalnega neravnovesja lahko bistveno poslabša.
Upočasnite napredovanje težav s krčnimi žilami
Ker je pojav krčnih žil praviloma seštevek različnih neugodnih dejavnikov in ker od prvih znakov do resnih težav običajno mine nekaj let, lahko na hitrost napredovanja bolezni in izraženost njenih simptomov vplivate z nekaterimi ukrepi. Bolezen sicer tako ne bo izzvenela, boste pa lažje prenašali njene simptome.
Le v primerih, ko je edini razlog za pojav krčnih žil nosečnost, se stanje ven lahko popravi, po nadaljnjih nosečnostih pa so varice vse bolj izražene.
Z nošnjo kompresijskih nogavic oziroma povijanjem nog lahko olajšate simptome. Težave klinično dokazano pomagajo blažiti tudi zdravila s flavonoidi in ekstrakti nekaterih rastlin, denimo divjega kostanja, grozdja in japonske sofore.
Pomagajo pa seveda vsakodnevno gibanje, izogibanje vročini in dolgotrajnemu stanju na mestu, zmanjšanje telesne teže in lahka, na zelenjavi temelječa prehrana. A nič od tega krčnih žil ne zdravi.
Bolezen je moč v celoti pozdraviti le z odstranitvijo oziroma zaporo obolelih ven.
Krčne žile je smiselno zdraviti
Ko krčne žile začnejo povzročati izrazite težave, je dobro karseda hitro obiskati specialista flebologa.
Postopek obravnave se običajno začne s pregledom pacienta in ultrazvokom žil. Tako zdravnik ugotovi, kakšno je stanje in v katerem delu noge je vir težav, ter tako določi primerno metodo zdravljenja. Nato se skupaj s pacientom odloči za vrsto posega.
- V začetnih fazah bolezni predlagajo nekirurško zdravljenje, tako imenovano sklerozacijo. Pri tem pretežno neboleče s tekočino ali peno zlepijo prizadeto žilo, kri pa se nato preusmeri v druge vene. Najpogosteje pa je v izogib zapletom primerno le kirurško zdravljenje. Možnosti je več.
- Pri klasični flebektomiji odstranijo večje podkožne žile skozi majhne kožne reze. Poseg je preverjen in učinkovit. Je pa okrevanje nekoliko počasnejše, nekateri bolniki pa poročajo, da so posledice posega bolj boleče kot pri sodobnih znotrajžilnih metodah.
- Pri laserski in radiofrekvenčni znotrajžilni metodi s posebno sondo prodrejo v oboleli predel in z različnimi postopki onemogočijo nadaljnji pretok krvi skozi žilo. Rezultati obeh metod so odlični, pacienti lahko takoj vstanejo in že pol ure po posegu gredo domov. Več kot polovica pa se jih vrne na delo v treh dneh po posegu.
Omenjeni načini zdravljenja niso zagotovilo, da se krčne žile ne bodo ponovno pojavile na drugem mestu. Pri bolnikih z gensko pogojenimi krčnimi žilami se te praviloma ponovno pojavijo. Vendar pa lahko veliko storite sami, da se te bodisi ne bodo več pojavile ali pa se bodo pojavile kasneje, kot bi se sicer.
Prebrali ste prispevek iz Septembrske izdaje Zdravih novic. Vas zanima še več?
