Življenje po koronavirusu: Previdnost nikoli ni odveč!

Epidemije koronavirusa je konec. Z veseljem lahko povemo, da med epidemijo ni bilo pomanjkanja zdravil na trgu. Vsi prebivalci so bili oskrbovani z vsemi zdravili in lekarne so obratovale skoraj v vseh slovenskih krajih. Pri tem imajo veliko zaslug vsi v dobavni verigi, kot so proizvajalci, veletrgovci in lekarne kot tudi regulatorni organi.

Besedilo: Miran Golub, predsednik Lekarniške zbornice Slovenije

Lekarne so s prilagojeno organizacijo dela zagotavljale dostopnost prebivalcev v lokalnih okoljih. Prav tako so imele pomembno vlogo bolnišnične lekarne, ki so skrbele za redno preskrbo z zdravili na bolnišničnih oddelkih. Kljub izrednim razmeram, ko smo se soočali s številnimi izzivi, so farmacevtski strokovni delavci s sodelovanjem z večjim številom dobaviteljev učinkovito in pravočasno poskrbeli, da so bolniki tudi med epidemijo takoj ali najpozneje naslednji dan prejeli ustrezno zdravilo. Namreč proizvajalci proizvodnjo zdravil načrtujejo vsaj pol leta vnaprej in njihova fleksibilnost je omejena. Zato mora biti obveščanje o morebitnih motnjah v preskrbi z zdravili zelo natančno in pravočasno, za kar pa morajo skrbeti vsi akterji v dobavni verigi. Lekarne in farmacevti, kot nosilci lekarniške dejavnosti, so zadnji člen v verigi, ki s strokovnim svetovanjem bolnikom skrbijo za pravilno in varno uporabo zdravil. Farmacevt v lekarni torej nima vpliva na proizvodnjo zdravil in njihovo razpoložljivost na trgu, oziroma je vpliv farmacevta omejen predvsem na ukrepanje ob pravočasnem prejemu informacije o manku zdravil.

Po več kot dveh mesecih epidemije koronavirusa se zadeve umirjajo. Z upoštevanjem ukrepov in varnostnih navodil je Slovenija zaenkrat na dobri poti, da bitko s COVIDOM-19 dokončno dobi. Vsakodnevno število obolelih
je zaenkrat res minimalno, vse več je ozdravelih in odpuščenih iz bolnišnic, na ulice se vrača vrvež in otroški smeh. Lekarne so tudi v času epidemije skrbele za redno in nemoteno preskrbo z zdravili. Z izdelavo zdravil in drugih izdelkov za podporo zdravljenja so v tem obdobju tudi lekarne v največji meri učinkovito dopolnjevale potrebe na slovenskem trgu in prispevale k večji samopreskrbi. Zato gre največja zahvala za ugodno statistiko obolelih in ozdravljenih po koncu epidemije prav vsem zaposlenim v lekarnah.

Čas za oddih – a nikar brez potovalne lekarne

Ker so se ukrepi glede koronavirusa sprostili, meje se počasi odpirajo, veliko ljudi že načrtuje dopustovanje. Ne glede na trajanje in destinacijo pa se je potrebno na vsako potovanje dobro pripraviti; potovalna lekarna je ključen del odgovorne priprave prtljage – da bodo počitnice res brezskrbne. To še posebej velja v primerih, ko potujemo s celo družino, z majhnimi otroki, v primeru nosečnosti ali pa če nas morda pestijo zdravstvene težave.

Tudi sicer moramo pred odhodom vedno poskrbeti za nemalo stvari, med drugim predvsem za našo prtljago. Eden njenih ključnih delov je osebna potovalna lekarna, ki mora biti v času po epidemiji koronavirusa obogatena z razkužili in maskami. Da bomo dopust tudi ob zdravstvenih težavah ali manjših poškodbah preživeli čim lepše, si pred odhodom pripravimo osnovno potovalno lekarno, v katero sodijo razkužilo za roke in rane; prvo naj bo pri roki tudi med osebno prtljago, da ga lahko uporabimo vedno, ko vstopamo v javne prostore in jih zapuščamo; zaščitne maske; zdravilo proti bolečinam in povišani telesni temperaturi; zdravilo proti prebavnim težavam, kot so zaprtje ali driska; v primeru zastrupitve s hrano ali pijačo je zelo primerno tudi medicinsko oglje, saj nase veže strupe in bakterije ter zapira. Hladilne torbice za občutljiva zdravila Nikar ne pozabimo tudi na prvo pomoč – vedno mora vsebovati sterilne obveze, gaze ter obliže, povoje, elastični povoj, razkužilo in škarjice. Med potovalno lekarno sodijo tudi kreme za zaščito pred soncem glede na tip kože, priporočljiva so tudi sredstva za nego po sončenju ter pripravki za nego morebitnih opeklin; zaščita pred piki insektov, kot so komarji in klopi. Poleg zaščite si je koristno priskrbeti tudi izdelke za nego in zdravljenje po pikih insektov. Nikakor pa ne smemo pozabiti na zdravila, ki jih redno jemljemo. Posebno pozornost je treba posvetiti zdravilom, za katere je določen poseben režim shranjevanja, zanje uporabite hladilne torbice, ki omogočajo prenašanje takšnih zdravil.

Za ubranitev okužbe s koronavirusom se držimo splošnih nasvetov, in sicer: razkužujmo si roke pred vstopom v katerikoli javni prostor in po izstopu iz njega, pred jedjo si temeljito umijmo roke z milom ali jih razkužimo.

Poleg prebiotikov in probiotikov je priporočljivo s seboj vzeti tudi odvajalo, rehidracijski prašek, ki ob driski ali bruhanju nadomešča izgubljene minerale in preprečuje dehidracijo, zdravilo proti potovalni slabosti, da se izognemo slabemu počutju na poti; termometer, zdravila proti alergijam v obliki tablet, alergijske reakcije na koži pa lajšajo tudi določeni geli oziroma mazila.

Ko kupujete izdelke za sončenje, vedno preverite, da ti varujejo pred UVA- in UVB-žarki. Čeprav večina ljudi sončno kremo uporablja le na plaži oziroma med sončenjem, je treba kožo zaščititi že prej, saj smo lahko celo med običajnim delovnim dnevom na soncu tudi več kot dve uri na dan, sploh če se vozimo s kolesom ali pešačimo. V tem času so za nenadejane opekline dovzetni vsi tipi kože. Pomembna je pravilna uporaba izdelka, zlasti večkraten nanos v zadostni količini, saj nas niti zaščitno sredstvo z zelo visokim faktorjem ne ščiti ves dan. Uporaba manjše količine od priporočene bo močno zmanjšala raven zaščite. Sončni zaščitni faktor nam pove, kolikokrat dlje smo lahko ob zaščiti kože z določenim izdelkom izpostavljeni soncu, da se še ne pojavi opazna rdečina, v primerjavi z nezaščiteno kožo. Faktor izberemo glede na tip našega največjega organa in stopnjo porjavelosti. Še posebej pozorno izbiramo za najmlajše, ki jih neposredno sploh ne izpostavljamo sončnim žarkom. V kombinaciji s sončnimi žarki lahko zelo hude preobčutljivosti na koži povzročajo tudi nekatera zdravila, zato preverite vpliv sončenja v primeru jemanja zdravil v lekarni.

Koronavirus na poti?

Ob morebitnih znakih bolezni COVID-19, tudi na počitnicah ravnamo skladno z navodili, kot veljajo doma. Po telefonu takoj poiščemo zdravniško pomoč. Strogo po navodilih zdravniške službe, z upoštevanjem vseh navodil za zmanjšanje prenosa okužbe, dostopamo do zdravstvenih ustanov, ki so namenjene bolnikom s sumom na COVID-19. Bolezen se kaže s slabim počutjem, utrujenostjo, nahodom, vročino, kašljem in pri težjih oblikah z občutkom pomanjkanja zraka. Natančni podatki o poteku bolezni se še zbirajo, saj gre za nov virus. Dosedanji podatki kažejo, da poteka v lažji obliki pri približno 80 odstotkih okuženih. Težji potek naj bi imelo približno 20 odstotkov zbolelih. Tudi natančnega podatka o smrtnosti po okužbi z novim koronavirusom še ni, ocenjuje se, da je smrtnost med 2 do 4 odstotkov. Večina umrlih je bila starejša in je imela pridružene kronične bolezni srca, pljuč, sladkorno bolezen … Za težji potek bolezni je značilna pljučnica. Okužbe z novim koronavirusom od ostalih povzročiteljev akutnih okužb dihal, vključno s pljučnicami, ne moremo ločiti zgolj na osnovi poteka bolezni in bolnikovih težav. Za potrditev ali izključitev okužbe z novim koronavirusom je potrebno mikrobiološko testiranje. Koronavirus se dokazuje v brisu nosno-žrelnega prostora, v brisu žrela, izmečku dihal in še v drugih kužninah.«

Skrb za dober imunski sistem

Za ubranitev okužbe s koronavirusom se držimo splošnih nasvetov, in sicer: razkužujmo si roke pred vstopom v katerikoli javni prostor in po izstopu iz njega, pred jedjo si temeljito umijmo roke z milom ali jih razkužimo. Glede na trenutno epidemiološko situacijo v Sloveniji splošna uporaba zaščitnih mask ni potrebna, ob potovanju v tujino pa spremljajte navodila posamezne države. V izogib bolezni poskrbite za močan imunski sistem ter se izogibajte ljudem z znaki bolezni. Ne dotikajte se oči, nosu in ust, upoštevajte pravila higiene kašlja.

Prelistajte celotno revijo.

Prebrali ste prispevek iz junijske izdaje Zdravih novic. Vas zanima še več?

Zadnji prispevki

Okrevanje in Covid

Besedilo: Primož Kus, dr. med., spec. druž. med. V primeru suhega kašlja, bolečine za prsnico,