Parkinsonova bolezen in spanje
Parkinsonova bolezen (PB) je kronična in progresivna nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Večina bolnikov s PB ima poleg drugih simptomov tudi motnje spanja, ki se pojavljajo kot del same bolezni in se sčasoma stopnjujejo.
Besedilo: Izr. prof. dr. Milica G. Kramberger, dr. med., specialistka nevrologije, vodja Centra za kognitivne motnje, Nevrološka klinika, Klinični oddelek za bolezni živčevja, UKC Ljubljana
Vzroki PB
Glavni vzrok za PB je postopno odmiranje dopaminskih nevronov v črni substanci možganov (substantia nigra), kar vodi do pomanjkanja dopamina – nevrotransmiterja, ključnega za nadzor gibanja.
Pojavnost PB
Bolezen se najpogosteje pojavi pri starejših odraslih, običajno po 60. letu, vendar lahko prizadene tudi mlajše posameznike. Njena pojavnost v splošni populaciji znaša približno 1 %, pri starejših od 65 let pa naraste na 3–4 %.
Simptomi PB
PB se kaže s tremorjem (tresenjem), upočasnjenim gibanjem (bradikinezija), mišično rigidnostjo in posturalno nestabilnostjo. Poleg motoričnih simptomov pa se pojavijo tudi nemotorični simptomi, kot so depresija, anksioznost, kognitivni upad, avtonomne motnje ter motnje spanja.
Motnje spanja pri PB
Po nekaterih raziskavah ima kar 90 % bolnikov s PB težave s spanjem. Motnje spanja se pojavljajo kot del same bolezni in se sčasoma stopnjujejo. Vzrok je predvsem degeneracija možganskih regij, ki sodelujejo pri uravnavanju spanja, pa tudi učinkovanje zdravil.
Posebno značilna je t. i. motnja REM (rapid eye movements) v fazi spanja, v kateri običajno naše telo povsem miruje, prisotni so le hitri gibi oči, v primeru motnje pa oseba v spanju govori, brca oziroma se intenzivno premika, lahko celo pade iz postelje in se poškoduje.
Motnje spanja se lahko pojavijo že v zgodnjih fazah PB, včasih celo pred pojavom motoričnih simptomov. Do njih pride zaradi nevrodegeneracije v možganih, ki vpliva na regulacijo cirkadianega ritma in na kakovost spanja.
S poslabšanjem PB se motnje spanja poglabljajo. Nočno prebujanje, težave s prehodom med fazami spanja ter povečana dnevna zaspanost so pogosti simptomi. Prav tako lahko napredovanje bolezni povzroči povečano potrebo po spanju čez dan, saj telo zaradi utrujenosti ne more vzdrževati normalnega cirkadianega ritma.
Najpogostejše motnje spanja pri bolnikih s PB:
- Nespečnost: težave z uspavanjem in ohranjanjem spanca.
- Sindrom nemirnih nog: neprijetni občutki v nogah, ki povzročajo potrebo po premikanju.
- Motnja vedenja REM (RBD): nasilni gibi, govorjenje ali kričanje med spanjem.
- Nočne more in žive sanje: posledica sprememb v možganskih strukturah, ki regulirajo spanje.
- Apneja v spanju: kratkotrajne prekinitve dihanja med spanjem.
- Pogosto uriniranje: avtonomne motnje pri PB lahko vodijo do nokturije (nočno uriniranje).
Različni simptomi PB vplivajo na kakovost spanja. Tremor in rigidnost lahko otežita obračanje v postelji, depresija in anksioznost pa prispevata k nespečnosti. Poleg tega motnje delovanja avtonomnega živčevja povzročajo pogosto prebujanje zaradi potrebe po uriniranju.
Zdravljenje motenj spanja
Zdravljenje je odvisno od specifičnega vzroka. Pristopi vključujejo:
- Farmakološko zdravljenje: uporaba dopaminergičnih zdravil, melatonina za motnjo vedenja REM, benzodiazepinov za nespečnost ali antidepresivov.
- Terapije brez zdravil: kognitivno-vedenjska terapija, sprostitvene tehnike in svetlobna terapija.
Ukrepi za boljše spanje
Bolniki si lahko pomagajo z naslednjimi ukrepi:
- Ohranjanje stalnega urnika spanja.
- Izogibanje kofeinu in težkim obrokom pred spanjem.
- Ustvarjanje prijetnega spalnega okolja.
- Redna telesna vadba podnevi, vendar ne tik pred spanjem.
- Uporaba tehnik sproščanja, kot so meditacija in dihalne vaje.
Posledice pomanjkanja spanja
Dolgotrajno pomanjkanje spanja lahko prispeva k razvoju nevrodegenerativnih bolezni, vključno s PB in demenco. Nezadosten spanec vpliva na povečano kopičenje beta amiloidnih plakov, ki so povezani z Alzheimerjevo boleznijo, ter pospešuje degeneracijo nevronov.
Poleg tega lahko kronično pomanjkanje spanja oslabi imunski sistem, poveča tveganje za srčno-žilne bolezni, poslabša razpoloženje in prispeva k upadu kognitivnih sposobnosti. Zato je ključnega pomena, da bolniki s PB in njihovi svojci namenijo posebno pozornost higieni spanja ter poiščejo ustrezno strokovno pomoč, če težave s spanjem vplivajo na vsakodnevno življenje.
Motnje spanja so neločljiv del Parkinsonove bolezni in jih je treba obravnavati celostno, saj lahko bistveno vplivajo na kakovost življenja bolnikov. Z ustreznimi terapevtskimi pristopi, prilagoditvami življenjskega sloga in podporo svojcev lahko izboljšamo spanec ter s tem prispevamo k boljšemu počutju in večji neodvisnosti bolnikov s PB.
