Besedilo: Društvo za zdravje srca in ožilja
Do bolezni srca lahko privede veliko dejavnikov tveganja, med drugim zvišan holesterol, ki je eden od najnevarnejših dejavnikov tveganja za srčno-žilne zaplete. Imata ga dve tretjini odraslih prebivalcev Slovenije. Ker ga ne vidimo in ne boli, se ga pogosto sploh ne zavedamo, dokler ni pozno ali celo prepozno.
»Medtem ko hodimo v službo, sestankujemo, uživamo na plaži, jadramo in celo medtem ko spimo, naš holesterol LDL neutrudno draži naše žilne stene in v njih povzroča vnetje, sili pod notranje sloje žil in povzroča nastajanje oblog. Ko so te dovolj velike, začnejo ovirati pretok krvi in povzročati motnje v delovanju organov,« je povedal dr. Dragan Kovačić, dr. med., specialist interne medicine. »Holesterol LDL nima prave fiziološke funkcije, povzroči pa ogromno škode in pospešuje staranje žil po celotnem telesu. Vaše počutje v tem primeru ne deluje kot zanesljiv merilnik hitrosti v avtomobilu. Zdi se vam, da se peljete počasi, dejansko pa proti akutnemu in smrtno nevarnemu dogodku drvite z vrtoglavo hitrostjo,« je opozoril.
Priporočene vrednosti
Vsi bi morali poznati svojo vrednost holesterola, t. i. »slabega« LDL-holesterola, in po potrebi pravočasno ukrepati. Če je vrednost ustrezna, holesterol preverimo vsakih pet let, sicer pa pogosteje, o čemer se dogovorimo z osebnim zdravnikom. K temu je spodbudil tudi dr. Kovačić in pojasnil, da se bolniki glede na dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni delijo v štiri skupine – na bolnike z majhnim, zmernim, velikim in zelo velikim tveganjem. Temu so prilagojene tudi ciljne vrednosti holesterola LDL (< 3 mmol/l, < 2,6 mmol/l, < 1,8 mmol/l, < 1,4 mmol/l), tako da je ciljni holesterol LDL, ki ga skušamo doseči, nižji, če je bolnik bolj ogrožen.
Čim nižje, tem bolje!
Novejše raziskave so pokazale, da je priporočljiv čim nižji holesterol. Prof. dr. Borut Jug, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine, je pojasnil: »Holesterola v preventivni medicini nikoli ne obravnavamo osamljeno, ampak skupaj s številnimi drugimi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so kajenje, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, telesna neaktivnost, stres in neugodne socialne okoliščine.«
Enaka vrednost holesterola LDL (npr. 3 mmol/l) je za telesno aktivnega 40-letnika neugodna, za 60-letno sladkorno bolnico z zvišanim tlakom ogrožajoča, za 52-letnika, ki je že prebolel srčni infarkt, pa nesprejemljiva.
Zapleteno ocenjevanje ogroženosti in individualni pristop k sleherni posameznici oziroma posamezniku praviloma zahtevata posvet z zdravstvenim osebjem, ki po pogovoru in tehtni presoji oceni, kakšno je tveganje in kateri ukrepi so najprimernejši. Prvi korak pa je seveda zavedanje – poznavanje svojih vrednosti slabega holesterola ter možnosti, ki jih imamo za njegovo obvladovanje.«
Mlajši odrasli najbolj brezbrižni
»Za to skupino bolnikov je značilna mladostna brezskrbnost, ki izhaja iz prepričanja, da odsotnost bolečine pomeni tudi odsotnost bolezni oziroma odsotnost nevarnosti za njen razvoj,« je povedal dr. Kovačić. »Običajno gre za moške in ženske v najbolj ustvarjalnem obdobju, v obdobju, ko gradijo, rastejo in osvajajo svoje vrhove, ob tem pa ne opazijo, da ima dan le 24 ur in da jim vsak dan zmanjka nekaj minut zase, za svoje telo, za svoje zdravje.«
Opozoril je še, da večina dejavnikov tveganja za srčni infarkt, kot so zvišan krvni tlak, zvišane krvne maščobe ali kajenje, ne povzroča bolečine, ne vpliva na naš videz in ne zmanjša naše telesne zmogljivosti. Njihova obravnava in zdravljenje bi lahko zavrla razvoj srčno-žilnih bolezni in preprečila velik delež srčnih infarktov, vendar se zanje prepogosto ne zmenimo.
Slovenija med vodilnimi evropskimi državami pri preventivi
»Umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni nam je uspelo zmanjšati pod 40 %,« je povedal prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., specialist kardiolog in predsednik Združenja kardiologov Slovenije. »Imamo edinstven, vsem dostopen sistem presejanja odraslih za ocenjevanje srčno-žilne ogroženosti. Čeprav je merjenje holesterola omogočeno in zelo razširjeno, je vedno vsaj okoli 30 % takih, ki nikoli ne pridejo k zdravniku ali pa se ne odzovejo na vabilo.«
Zvišan holesterol je treba zdraviti pod zdravniškim nadzorom
Danes so na voljo zelo učinkovita in varna zdravila za zniževanje holesterola in maščob v krvi. Zdravniki najpogosteje predpišejo statine. »So nujno, nenadomestljivo zdravilo za vse, ki imajo aterosklerozo, njihov učinek pa se meri v zniževanju holesterola LDL. Poleg tega statini zelo ugodno vplivajo še na nekatere druge procese, povezane z aterosklerozo, saj uspešno zmanjšujejo vnetja. Gre za zdravila, ki imajo širše indikacije, kot je zgolj zniževanje holesterola. Danes z najmočnejšimi statini v največjem odmerku lahko dosežemo tudi do 60-odstotno znižanje holesterola, v kombinaciji s komplementarnim zdravilom pa tudi do 70-odstotno. Pri holesterolu brezkompromisno velja paradigma čim nižje, tem bolje,« je dodal prof. dr. Fras.
Praviloma je treba zdravila za zniževanje holesterola jemati do konca življenja. Zdravljenje pa ni uspešno, če jih jemljemo občasno ali le krajše obdobje. Zdravila so še učinkovitejša, če upoštevamo tudi priporočila o zdravem načinu življenja.
