Besedilo: prim. doc. dr. Viktor Švigelj, dr. med., spec. nevrologije in spec. intenzivne medicine
Vam kdaj srce iz neznanega vzroka nenadoma začne neenakomerno utripati, srčni utrip se naglo pohitri, občutek imate, da vam bo srce dobesedno skočilo iz prsi? Palpitacije, kot se stanju poskočnega srca reče, so pogoste, vendar pri sicer zdravem srcu večinoma niso nevarne. Povsem nekaj drugega pa je atrijska fibrilacija, ki lahko povzroči tudi hudo obliko ishemične možganske kapi.
Atrijska fibrilacija je strokovni izraz za motnjo srčnega ritma, ki izvira iz srčnih preddvorov (preddvorno migetanje). Ločimo prehodno atrijsko fibrilacijo (t. i. paroksizmalna atrijska fibrilacija), ki lahko prehodno traja kratek čas (nekaj sekund ali več) in preneha, vztrajajočo atrijsko fibrilacijo (t. i. perzistentna atrijska fibrilacija), ali pa je njena oblika kronična (t. i. permanentna atrijska fibrilacija).
Vzroki in pojavnost
Atrijska fibrilacija ima lahko številne vzroke oziroma pospešujoče dejavnike. Povzročijo jo lahko vsa stanja in bolezni, ki povečujejo srčne preddvore, pa tudi strukturne nepravilnosti v mišičju srčnih preddvorov, kar pa bi bilo možno dokazati samo pod mikroskopom, to pa je v praksi nemogoče.
Pogostejša je tudi pri visokoraslih ljudeh, ki imajo temu primerno večje srce. Povzročajo jo tudi nekatere srčne hibe, zlasti napake mitralne zaklopke. Pri otrocih je atrijska fibrilacija redkost. Pogosta je med ljudmi s povišanim krvnim tlakom. Tudi pri starejših je ta motnja ritma veliko pogostejša, saj jo ima približno deset odstotkov ljudi, starejših od 75 let, medtem ko njen delež med prebivalstvom vseh starosti znaša približno 1 odstotek.
Posledice
Med napadom atrijske fibrilacije je srčni ritem povsem nereden. Bolnik čuti, da mu je začelo srce zelo hitro utripati, navadno do 150 utripov na minuto, odvisno od tega, ali miruje ali pa se giba. Utripi so neredni, saj mišičje preddvorov deluje neusklajeno in neenakomerno. Mišičje srčnih preddvorov ne opravlja nobenega koristnega dela več, kar za približno petino poslabša delo srca.
Ker se srčna mišica ne krči in razteza normalno, ima to številne posledice, med drugim zaradi tega prekati ne delujejo več enakomerno. Ker srce deluje prehitro in preddvora ne sodelujeta več pri polnitvi prekatov s krvjo, je učinkovitost krvnega obtoka manjša. Zaradi takega nerednega utripa srca in neusklajenega delovanja preddvorov in prekatov kri zastaja, lahko se začne strjevati, tvorijo se krvni strdki. To je nevarno, saj lahko strdki iz srca odletijo po krvnem obtoku in zamašijo krvne žile. Ker je anatomija velikih krvnih žil takšna, največkrat odletijo v možganske žile in povzročijo možgansko kap (embolična možganska kap). Možganske žile so lahko zdrave in možgani na tak dogodek niso pripravljeni, zato je taka oblika možganske kapi po navadi veliko hujša, saj strdki zamašijo velike žile. Tudi umrljivost pri taki obliki je večja, kot pa je umrljivost zaradi možganske kapi, ki nastane zaradi lokalne zamašitve krvne žile, ki je posledica procesa na sami možganski žili (trombotična možganska kap).
Kako jo odkrijemo
Motnje srčnega ritma je najlaže dokazati z elektrokardiogramom (EKG), vendar le, če ga posnamemo med napadom nerednega utripanja srca (paroksizmalna atrijska fibrilacija). Če je napad nerednega bitja srca dovolj dolg, ga je možno dokazati z EKG, vendar pogosto do obiska pri zdravniku že mine. S posebnimi aparati (aparat za samosnemanje srčnega ritma, naprava za večdnevno beleženje srčnega ritma ali pa 24-urno beleženje srčnega ritma) je tako motnjo srčnega ritma možno zabeležiti.
S takimi napravami lahko zaznamo tudi druge oblike motenj srčnega ritma, tudi takšne, zaradi katerih je treba kirurško vgraditi srčni spodbujevalec ali pa celo napravo, ki jo kirurg vgradi v podkožje in ki preko žičk z elektriko ponovno spodbudi normalen srčni ritem, če pride do maligne motnje srčnega ritma, ki prekine učinkovit iztis srčne mišice (defibrilator).
Zdravljenje
Znano je, da je paroksizmalna atrijska fibrilacija enako nevarna za nastanek možganske kapi kot njena kronična oblika (permanentna atrijska fibrilacija). Z zdravili lahko upočasnimo hitro bitje srca, vendar to po navadi še vedno neredno utripa. V takem primeru, če z zdravili ni možno prekiniti nerednega bitja srca, lahko možgansko kap večinoma preprečimo z zdravili proti strjevanju krvi. S tem se prepreči nastanek strdkov. Običajno acetilsalicilna kislina, bolje poznana kot Aspirin, ne zadostuje, potrebna so protikoagulacijska zdravila (zdravila proti strjevanju krvi).