Hashimotov tiroiditis – avtoimunska bolezen ščitnice

Besedilo: Petra Šauperl

Hashimotov tiroiditis se lahko kaže kot golša (povečana ščitnica). Je avtoimunska bolezen ščitnice, ki vodi v kronično vnetje žleze. Žleza ščitnica proizvaja hormona trijodtironin T3 in tiroksin T4, ki sta zelo pomembna za razvoj in dozorevanje telesa in vplivata na njegovo delovanje. Nadrejeni žlezi, ki vplivata na delovanje ščitnice, sta hipotalamus in hipofiza.

Delovanje ščitnice vpliva na kosti, prebavni trakt, jetra, žolčnik, presnovo maščob, proizvodnjo želodčne kisline, presnovo beljakovin in glukoze, srce (preko homocisteina), rastne hormone, hormone nadledvičnih žlez in spolne hormone.

V avtoimunskem procesu limfociti T uničujejo žlezno tkivo in povzročajo kronično vnetje. Posledično je vedno manj zdravega in delujočega žleznega tkiva. V krvi najdemo protitelesa anti-TBG in anti-TPO.

HT je avtoimunska bolezen, ki jo pogosto odkrijemo pri sladkorni bolezni tipa 1, celiakiji, vitiligu, hiperparatiroidizmu, Addisonovi bolezni in perniciozni anemiji.

V začetni fazi bolezni so lahko prisotni znaki prekomernega delovanja ščitnice: nervoza, nemir, razdražljivost, motnje spanca, prekomerno potenje, hitro utripanje srca, neredno utripanje srca, tremor (fino tresenje rok), lakota (povečan apetit), hujšanje, neredne menstruacije.

Kasneje se zaradi kroničnega vnetja razvijejo znaki zmanjšanega delovanja ščitnice: občutljivost na mraz (hitro nas zebe), smo brez energije, pridobivanje telesne teže kljub nespremenjenim prehranjevalnim navadam, nizek krvni tlak, upočasnjeno utripanje srca, znižanje ravni železa v krvi in zvišanje ravni holesterola, izpadanje las, lomljivi nohti, suha koža, ki rada poka, suhe sluznice, večja dovzetnost za okužbe (pogosto smo prehlajeni), bolečina v mišicah in sklepih, opazni so edemi (otekline) očesnih vek, obraza, okončin, povečana potreba po spanju, prebavne motnje (zaprtje), pomanjkanje motivacije, depresivno razpoloženje, neredne menstruacije, pomanjkanje želje po spolnosti, težko se zberemo in težko zapomnimo itn.

Ker so znaki tako različni in nespecifični, se motnjo težko opazi na začetku. Pogosto se bolezen odkrije naključno.

Možni povzročitelji vnetja

Stres, virusne okužbe (EBV, virus rdečk, retrovirusi, enterovirusi, virus mumpsa, herpesvirusi, parvovirusi, bakterijske okužbe, paraziti, okoljski dejavniki, moteno delovanje nadledvičnih žlez, zelo visoke doze joda (prejete s kontrastnimi sredstvi), določena zdravila itn.

Možni sprožitelji bolezni

Hormonsko neravnovesje: v puberteti, ob nastopu menopavze, prenehanje uživanja kontracepcijskih snovi, po porodu (znižanje vrednosti progesterona), po splavu itn.

Številne ženske s HT se počutijo veliko bolje med nosečnostjo, ker je takrat vrednost progesterona višja. Po porodu se stanje ponovno poslabša.

Postavitev diagnoze:

ultrazvok ščitnice,

koncentracija hormonov TSH, T3, T4,

ščitnična protitelesa v krvi anti-TPO, anti-TGB,

vzorec ščitničnega tkiva.

Kaj omogoča bioresonanca BICOM

Bioresonanca BICOM obravnava osebe s Hashimotovim tiroiditisom po naslednjem protokolu:

oceni energijsko stanje telesa z določitvijo prevodnosti telesa;

oceni delovanje izločevalnih organov in ponovno vzpostavi normalno delovanje;

odkrije in odpravi možne povzročitelje HT (glutenska intoleranca, hormonsko neravnovesje, okoljski vplivi, glivice, bakterije, paraziti, virusi, alergije, kronična vnetja, stres);

stabilizira osebo.

Konvencionalno zdravljenje z nadomeščanjem ščitničnih hormonov pogosto ne doseže želenega dobrega učinka. Čeprav so vrednosti vseh ščitničnih hormonov v mejah normale, osebe pogosto čutijo simptome hipotiroze. Zato je potrebna vzporedna podpora z manjkajočimi vitamini, minerali in drugimi snovmi, ki jih primanjkuje telesu, VENDAR le po predhodnem testiranju z bioresonanco. Odsvetujemo nadomeščanje »kar tako, ker mi mogoče tega primanjkuje«. Tudi presežek snovi je lahko škodljiv.

Vitamin D (holekalciferol)

Je močam imunski modulator. Študije kažejo, da ima 90 odstotkov oseb z avtoimunsko motnjo ščitnice genetsko motnjo, zaradi katere ne morejo ustrezno predelati vitamina D.

Želodčna kislina

V želodcu nastaja premalo želodčne kisline (klorovodikova kislina), kar vodi v zastajanje hrane v želodcu in pojava »zgage« v požiralniku. Posledično se izloča tudi manj žolča za razbitje maščob v kapljice in iz trebušne slinavke se ne izločijo potrebni prebavni encimi. Črevo lahko postane vneto in prepustno. Potrebno je dodajanje nadomestkov klorovodikove kisline.

Selen

Je sestavni del encima, ki sproži pretvorbo T4 v T3. Študije tudi kažejo, da selen zmanjšuje število Hashimotovih protiteles. Potrebna dnevna količina naj bi bila 200 mikrogramov.

Drugi prehranski dodatki

Osebam s HT pogosto primanjkuje železa, cinka in vitamina A.