Pametno sončenje

Besedilo: Petra Šauperl

Izpostavljanje soncu ima poleg lepega, zagorelega videza, zaradi katerega smo videti mlajši in bolj zdravi (tudi celulit je manj viden), tudi druge pozitivne lastnosti na naš organizem. Poviša namreč raven serotonina (hormon sreče) v krvi in spodbuja tvorbo vitamina D, ki je nujno potreben za zdravje kosti in zob. Vendar pa pretirano in neprevidno sončenje privede do več negativnih učinkov, ki so škodljivi tudi za naše zdravje. Zato je zelo pomembno, da upoštevamo nekaj pravil za lepo, zagorelo in predvsem zdravo polt.

IZBOLJŠAJTE NARAVNO OBRAMBO ORGANIZMA IN KOŽE

Poleg kreme z zaščitnim faktorjem lahko z vključevanjem določenih hranil v vsakodnevno prehrano izboljšate naravne obrambne sposobnosti kože pred škodljivim žarčenjem. Raziskave namreč potrjujejo, da določeni antioksidanti lahko upočasnijo, prekinejo ali preprečijo verižne reakcije oksidacije, ki jih sprožajo prosti radikali pri prekomernem izpostavljanju soncu. Antioksidanti, ki jih lahko dovajamo s prehrano, so:

Karotenoidi delujejo kot obramba pred lipidno peroksidacijo, ščitijo lipide; delujejo kot UV-absorberji in ščitijo kožo pred povečano razgradnjo, spodbujajo množenje keratinocitov – glavnih celic epidermisa – torej obnavljanje epidermisa (korenje, buče, sladki krompir, melone, paradižnik).

Polifenoli ščitijo DNK in celične proteine, ščitijo pred UV-žarki, zmanjšujejo vnetni odziv kože, še zlasti pri opeklinah, spodbujajo sintezo kolagena, elastina in hialuronske kisline v dermisu, ščitijo endotelijske celice (najdemo jih v citrusih, rdeče obarvanem sadju, kakavu, črni čokoladi, zelenem čaju, rdečem vinu).

Vitamin C ščiti DNK in celične proteine, ščiti kožo pred vplivi UV-žarkov, ohranja funkcijo endotelijskih celic in zmanjšuje pojav teleangiektazij ter je ključnega pomena za nastajanje kolagena (najdemo ga v papriki, ohrovtu, kiviju, črnem ribezu, brokoliju).

Vitamin E deluje kot obramba pred lipidno peroskidacijo, ščiti lipide, preprečuje vnetja, ščiti pred škodljivimi vplivi UV-žarkov, poveča vsebnost vlage v vrhnjici in znižuje transepidermalno izgubo vlage (najdemo ga v olju pšeničnih kalčkov, sončničnem olju, arašidih, pinjolah, oljčnem olju).

Vitamin A deluje kot obramba pred lipidno peroskidacijo, ščiti lipide, ohranja funkcijo endotelijskih celic in zmanjšuje pojav teleangiektazij, zmanjšuje pigmentne spremembe na koži in spodbuja množenje keratinocitov – glavnih celic epidermisa (najdemo ga v špinači, korenju, rdeči papriki, telečjih jetrcih, brokoliju).

POSKRBITE ZA DOVOLJ HIDRACIJE

Izpostavljanje soncu in vročini lahko privede do dehidracije organizma in kože, zato je ključnega pomena, da telo dovolj hidrirate. Seveda je voda prva izbira, potrebujete okrog od 2 do 2,5 litra vode, odvisno od tega, ali telovadite ali ne. Prav tako je pomembno, da zaužijete dovolj esencialnih maščobnih kislin (omega 3 in omega 6), ki zmanjšujejo transepidermalno izgubo vlage (oziroma povečujejo sposobnost kože zadržati vlago), povečujejo vlago v stratumu corneumu in povečajo zaščito pred UV-žarki. Najdete jih v ribah, kot so losos, tuna, sardele in skuša, zelo dober vir so tudi orehi in semena čija.

SKRB ZA KOŽO OD ZUNAJ

1. UV-ZAŠČITA

UV-sevanje na kožo vpliva na dva načina:

• UVA-sevanje predstavlja 95 % žarkov v atmosferi, ga ne čutimo, prisotno je tudi, ko ni sonca, torej takoj ko se zdani, tudi pozimi, prodira v drugo plast kože (dermis), kjer pospešuje razgradnjo kolagena in elastina, povzroča poškodbe na DNK, povzroča pojav hiperpigmentacij. UVA-žarki prodirajo tudi skozi steklo in vodo.
• UVB-sevanje nas ob prekomernem izpostavljanju opeče, pospeši tvorbo prostih radikalov, posledično vnetje, popuščanje sten kapilar, ki postajo vedno bolj prepustne.
• Oba lahko povzročata kožnega raka.

Zato je primerna zaščita pred UV-žarki zelo pomembna. Najdemo jo v kremah (negovalnih ali sončnih) z dodanimi UV-filtri. V osnovi ločimo dva tipa UV-filtrov:

• UV-reflektorji delujejo po principu odbijanja svetlobe: razporedijo se po površini kože in kot ogledalo odbijejo UV-sevanje in tako preprečijo, da bi UV-žarki dosegli kožo. Imenujemo jih tudi anorganski UV-filtri in pokrivajo široko UV-območje (na primer titanov oksid, cinkov oksid, kalcijev karbonat).
• UV-absorberji UV-sevanje »posrkajo«; so molekule, ki imajo v svoji strukturi elemente, ki so sposobni prevzeti prejeto UV-sevanje in preprečiti, da bi to prišlo do kože. V primerjavi z UV-reflektorji prodirajo v kožo. Pri tem lahko postanejo bolj reaktivne in lahko privedejo do alergijskih reakcij. Glede na delovanje jih delimo na UVA- (derivati kafre, avobenzone) in UVB-filtre (metoksicinamati, salicilati). Poznamo pa tudi UVA- in UVB-absorberje (benzofenoni, oktokrilen).

Pri izbiri kreme z UV-filtri bodite pozorni, da ti niso v obliki nanodelcev, ker za zdaj še ni dokazano, da ne škodujejo organizmu. Prav tako izbirajte kreme, ki imajo visoko UVA-zaščito.

Kaj pa SPF? Oznaka SPF (Sun Protection Factor) je oznaka, ki meri sposobnost izdelka, da ščiti pred UVB-žarki in se uporablja že od leta 1962. Izdelek za zaščito pred soncem z oznako SPF samo podaljšuje možnost izpostavljenosti na soncu brez opeklin, vendar ne omogoča neomejeno dolge izpostavljenosti. Za primer: osebi, ki jo brez zaščitnega faktorja običajno sonce »opeče« v 20 minutah, zaščitni faktor SPF 15 omogoča, da na soncu ostane 15-krat dlje in jo pri tem sonce ne opeče.

Na splošno koža, ki je prekomerno izpostavljena UV-žarkom, postane atrofična (upadla), gube se močneje izrazijo, koža je odebeljena in ima usnjat videz, pojavijo se hiperpigmetacije in teleangiektazije, zaradi vnetja pride do eritema (rdečine).

Zato je ključno, da kožo na obrazu, ki je najbolj izpostavljena, ščitimo celo leto (čim višja UVA-zaščita in SPF od 20 naprej). Kožo na telesu začnemo ščititi takoj, ko se začnejo toplejši dnevi in ko oblečemo kratke rokave oziroma hlače, krila, ali pri telesni aktivnosti v naravi. Poleti, ko smo na plaži ali v hribih, pa naj bo faktor SPF vsaj 30 oziroma tudi 50 za bolj svetlopolte osebe, ki nimajo dovolj naravne zaščite – pigmenta. Pomembno, je da kremo za sončenje nanesemo večkrat dnevno in vsakič po kopanju.

Poleg UV-zaščite je priporočljiva tudi mehanska zaščita, kot na primer klobuki, kape in oblačila. Pri tem ne pozabite na zaščito oči, izberite sončna očala z dobrimi UV-filtri, kajti melanom lahko nastane tudi na očeh.

2. NEGA KOŽE

• ČIŠČENJE KOŽE ZJUTRAJ IN ZVEČER

Zelo pomembno je kožo vsak večer temeljito očistiti, da odstranimo vse ostanke sončne kreme, sebuma, soli in preostalih nečistoč. Posegajte po blagih čistilnih sredstvih (mleko, gel), ki jih sperite z vodo. Če uporabljate micelarno vodico, jo obvezno sperite z vodo! Zakaj? Micelarna voda poleg vode vsebuje tudi micele, majhne molekule, ki s svojim lipofilnim in hidrofilnim delom površinsko učinkujejo na koži tako, da nase vežejo nečistoče in odvečno maščobo. Problem nastane, ko micelarne vode ne izperemo (na primer z micelarno vodico navlaženo vato samo obrišemo obraz), saj prej omenjeni miceliji ostanejo na koži in še vedno opravljajo svojo funkcijo – vežejo nase nečistoče in maščobo. Ker pa še kar naprej vežejo nase maščobo, ki jo proizvaja koža za ohranjanje kožne bariere (= epidermalni lipidi (pretežno ceramidi in holesterol), ki delujejo kot nekakšen »cement«, ki skupaj s korneociti tvori varovalno funkcijo vaše kože), tako porušijo njeno delovanje. Prav tako na koži ostanejo miceliji, ki so nase že vezali nečistoče. Posledica? Povečana transepidermalna izguba vode (oziroma manjša sposobnost kože zadržati vlago), koža je bolj ranljiva za zunanje vplive, pojavi se možnost razrasta gliv, bakterij, izsušena povrhnjica, ki povzročajo rdečino … Drug problem micelarnih vodic je ta, da imajo običajno visoko vrednost pH, da so izdelki bolj stabilni. Če pa porušimo ravnovesje pH v koži, otežujemo nastajanje epidermalnih lipidov v koži in imamo isto težavo. Torej micelarno vodo JE TREBA IZPIRATI Z VODO in zatem uporabiti tonik (brez alkohola), da koži povrnemo pH.

Zjutraj pa je dovolj, da kožo samo umijemo z vodo in zaključimo s tonikom.

• UPORABLJAJTE DNEVNO KREMO za obraz, KI NUDI UV-ZAŠČITO, VELIKO ANTIOKSIDANTOV IN VLAGE

Dolgotrajno vlago boste koži zagotovili s sestavinami, kot so hialuronska kislina, aloja ali pantenol. Antioksidanti, kot sta vitamina C in E, sproti popravljajo poškodbe, ki jih čez dan povzročijo prosti radikali, vitamin E pomirja vnetja. Čez dnevno kremo z UV-zaščito pred izpostavljanjem soncu nanesite še kremo za sončenje z ustrezno zaščito.

Nočna krema za obraz naj bo lahke teksture s sestavinami, ki spodbujajo naravne funkcije obnavljanja kože in kožo pomirjajo ter hidrirajo. Tudi krema za telo naj bo hidratantno negovalna.

• ENKRAT TEDENSKO SI NAREDITE NEŽNI PILING

Za obraz uporabite nežni mehanski piling (bodite pozorni, da ne boste pregrobi) ali še bolje encimski piling. Za telo lahko uporabite malo bolj grob mehanski piling. S pilingom boste odstranili odmrle celice in poskrbeli za enakomerno in zdravo polt. Prav tako boste omogočili, da bodo učinkovine, ki jih boste kasneje nanašali, lažje prodrle v globlje plasti kože. Po pilingu si privoščite dobro hidratantno masko za obraz oziroma dobro hidratantno negovalno kremo za telo.