KAKO PREPREČITI DEMENCO?

Besedilo: Petra Šauperl, Vir: EDEMENCA

Čeprav demence ne moremo zagotovo preprečiti, pa lahko vsaj odložimo začetek bolezni in upočasnimo njeno napredovanje. Vsak posameznik lahko pozitivno vpliva na naketere dejavnike tveganja z ustreznimi preventivnimi dejanji. Vse se začne pri življenjskemu stilu posameznika. Demenca ne nastane od danes na jutri, nastaja postopoma več let.

Življenjski stil, ki deluje preventivno vključuje veliko gibanja, zdravo prehrano, socialno ter umsko aktivno življenje in kakovosten spanec.

5 PREVENTIVNIH PODROČIJ

GIBANJE

Stalna telesna aktivnost je izrednega pomena. Dan pričnite s pozitivnimi, optimističnimi mislimi in načrtom, kako boste preživeli dan. Delajte tisto, kar zmorete, izpolnite si otroške želje po plesu in ostalih aktivnostih, ki si jih želite preizkusiti. Rajši kot klepet ob kavici izberite klepet ob sprehodu. Primerna opora pri hoji lahko prepreči nezaželen padec ali kakšno drugo poškodbo, tako, da poskrbite za svojo varnost. Obstaja pa tudi veliko različnih vrst vaj, ki jih je mogoče prilagoditi individualnim željam in sposobnostim. Na primer, obstaja veliko sedečih vaj za ljudi, ki imajo težave pri hoji. Poskusite najti obliko vadbe, ki bo prava za vas – za mnenje lahko vprašate tudi zdravnika, poklicnega terapevta ali fizioterapevta.

ZDRAVA PREHRANA

Študije, ki so se osredotočale na mediteranski način hranjenja so dokazale, da polnozrnata živila, sadje in zelenjava, ribe, oreščki in olivno olje, zmanjšujejo tveganje za demenco. Slab vpliv na možgane imata kajenje in alkohol, izogibajte se tudi sladkorjem. Izrednega pomena je, da spijete dnevno dovolj vode, pri dehidraciji so na udaru predvsem možgani in sklepne tekočine (v teh delih telesa je največ tekočine). Maščobe, s katerimi lahko regenerirate vaše možgane so nasičene in omega-3 maščobe (laneno olje, konopljino olje, orehovo olje).

AKTIVNO SOCIALNO ŽIVLJENJE

Večkrat se odpravite na obisk prijateljev, vključite se v različne organizirane dejavnosti, obiščite gledališko predstavo, zanimivo predavanje, saj boste na takšen način razmišljani, načrtovali in zaposlili svoje možgane.  S seboj povabite še koga ali pa bodite odprti do tega, da spoznate kakšno novo osebo. Včlanite se v društva, raziščite možnosti, ki jih okolica ponuja upokojencem. V svojem bloku, naselju lahko predlagate vsem starejšim prebivalcem, upokojencem, da bi se enkrat na teden srečevali in urili svoje umske sposobnosti, se pogovarjali o določenih temah, skupaj odšli na sprehod ali na kakšno predavanje, predstavo, koncert, v knjižnico.

AKTIVNO UMSKO ŽIVLJENJE

Aktivno učenje, umska dejavnost je pomembna za vaše možgane. Poiščite nekaj, kar vam je všeč, kar vam predstavlja izziv za možgane in se pričnite učit. Na primer:

-učenje novega jezika,

-sestavljanje lesenih modelčkov,

-branje knjig, pisanje zgodb, pesmi,

-igranje šaha,

-reševanje ugank, križank, kvizov,

-igranje namiznih iger (karte, besedne igre, spominske igre),

-postanite prostovoljec in se pridružite društvu, ki potrebuje prostovoljce.

KAKOVOSTEN SPANEC

Neverjetno je, kako lahko kakovosten spanec pomladi vaš um. Nekaj stvari, ki vam lahko pomagajo za bolj kakovosten spanec:

-zvečer se izgibajte pijačam s kofeinom (čaj, kava),

-omejite dnevne dremeže,

-spalnica naj bo v času spanja popolnoma zatemnjena,

-če je le mogoče iz spalnice odstranite električne naprave (televizija, radio, telefon),

-pred spanjem za 10 minut prezračite spalnico,

-zvečer se izogibajte intenzivni vadbi, vadba skozi dan pa pomaga pri sprostitvi, spodbuja občutek miru in pomaga zagotoviti dober spanec.

10 VITAMINOV IN MINERALOV PROTI DEMENCI

Vitamin B12

Premajhna količina beljakovin v prehrani.

Pogosto se zgodi, da starejše osebe začnejo zavračati meso zaradi česar zaužijejo premalo beljakovin – vzrok zavračanja je lahko težje žvečenje, slaba ustna higiena (vnete dlesni, boleči zobje) ali pa slabo prilagajoča zobna proteza.

Starejše osebe, ki ne dobijo beljakovin s hrano, ne razvijejo zadostne humoralne (b-limfocitne celice) ne celične (T-limfnocitne celice) imunosti. Hipohromne in makrocitne anemije (slabokrvnost) se lahko razvijejo zaradi pomanjkanja železa, vitamina B12 in folne kisline.

Močno industrijsko predelana hrana, največkrat ob postopkih predelave izgubi vitamine B. Do hudega pomanjkanja določenega vitamina pa lahko pride tudi zaradi stresa in dolgotrajnega uživanja nekaterih zdravil (pogosto v starosti).

Vitamini B kompleks

Pomanjkanje B-vitaminov je pogosto prisotno če oseba uživa veliko predelane hrane, sladkorja, alkohola, kave in pravega čaja.

B-vitamini delujejo povezovalno in se med seboj dopolnjujejo, prispevajo k delovanju živčnega sistema (B1, B2, B3, B6, B12), k zmanjševanju izčrpanosti (B2, B3, B5, B6) ter k ohranjanju zdravih las (B7), kože in sluznice (B2, B3, B7).

Vitamini B lahko pripomorejo k izboljšanju miselnih funkcij pri ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo. Vsaka oseba, ki kaže znake demence, bi morala v prehrano dodajati vitamine B (saj je pomanjkanje teh vitaminov še posebno pogosto med starejšimi ljudmi).

Vitamin C

Za starejše osebe je dobro, če zaužijejo več vitamina C, saj nekatera (pogosto) uporabljena zdravila v starosti preprečujejo njegovo resorpcijo. Vitamin C pospešuje celjenje ran, kar je pomembno predvsem pri starejših, ki imajo preležanine ali pa so nepokretni (preprečevanje preležanin).

Vitamin D

Vitamin D vpliva na zdravo mišičje (vzdrževanje mišične mase) in ožilje, močne kosti ter zobe, izboljša razpoloženje,  krepi imunski sistem (še toliko bolj pomembno v pozni starosti). Raziskave so pokazale tudi povezavo med pomanjkanjem vitamina D in razvojem multipne skleroze – vpliv slabšega imunskega sistema.

Prehranski dodatki vitamina D in kalcija naj bi imeli velik potencial pri preprečevanju padcev in zmanjševanju zlomov, povezanih z njimi, ker je jemanje nadomestkov preprosto izvedljivo in poceni (izvzeto iz prispevka Vitamin D v povezavi s padci pri starejših).

Zmanjšano učinkovanje vitamina D je povezano s kognitivnim upadom. Vitamin D nastane v našem telesu, ko sončni žarki pretvorijo holesterolno molekulo 7-dehidroholesterol v neaktivno obliko vitamina D, nakar se ta pretvori v aktivno obliko (izvzeto iz knjige Adijo, Alzheimer).

Selen

Selen vpliva na pravilno delovanje ščitnice, dobro delovanje kognitivnim procesov, vzdržuje imunski sistem, ter preprečuje delovanje prostih radikalov. Njegova prisotnost v prostaglandinu, pa pomaga regulirati vnetja, povezana z revmatoidnim artritisom.

Količina selena v vsakem živilu je odvisna predvsem od količine selena v zemlji, v kateri je živilo zraslo. Kar pa je v današnjem času postalo problem, saj je zemlja polna pesticidov, vrednost organskih snovi pa je precej zmanjšana. V kmetijstvu v Sloveniji je bilo v letu 2017 porabljenih 510 ton aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih.

Cink

Cink se v prehrani večinsko nahaja vezan na beljakovine, pomanjkanje vnosa je prisotno predvsem, kadar oseba ne uživa zadostne količine beljakovin. Vpliva na dobro delovanje imunskega sistema, spomin, kognitivne funkcije, celjenje ran.

Cink med drugim preprečuje nalaganje toksičnih kovin, ki lahko vplivajo na delovanje možganov.

Študije na možganih oseb z Alzheimerjevo boleznijo pa so pokazale tudi povezanost med pomanjkanjem cinka in demenco. V spominskem centru možganov obolelih je bilo namreč tega minerala zelo malo.

Magnezij

Magnezij je pomemben za zdravje možganov, razstrupljanje, zdravje in delovanje celic, uravnavanje odzivnosti na inzulin, normalno delitev celic, ter vsakodnevno energijo.

Magnezij je odločilnega pomena za delovanje možganov. Če imate Alzheimerjevo bolezen – ki praviloma najprej in najbolj prizadene oba hipokampusa ter sosednjo entorinalno skorjo – je dokaj velika verjetnost, da imate v teh strukturah, ki konsolidirajo spomin, premalo magnezija (izvzeto iz knjige Adijo, Alzheimer).

Železo

Pri starejših, ki jemljejo veliko zdravil, je včasih resorpcija železa slabša.

Telo potrebuje železo za izdelavo hemoglobina (beljakovina v rdečih krvnih celicah), ki je odgovoren za prenos kisika do tkiv v telesu. Torej če v krvi ni dovolj železa, telo ne more dobiti dovolj kisika za nemoteno delovanje.

Slabokrvnost se kaže kot hitra utrudljivost ali nemoč, zaspanost, srčni utrip je hitrejši, oseba se hitro zadiha, koncentracija je motena, lahko se pojavi šumenje v ušesih, ter prebavne motnje.

V kolikor jemljete različna zdravila v njihovih navodilih za uporabo, preverite medsebojno delovanje zdravil (na takšen način preprečite, da bi se zdravila med seboj izključevala). Če potrebujete dodaten nasvet oz. informacijo, se o uporabi prehranskih dopolnil posvetujte s svojim osebnim zdravnikom.

Prelistajte celotno revijo.

Prebrali ste prispevek iz MAJSKE izdaje Zdravih novic. Vas zanima še več?

Zadnji prispevki

Nihče si ne želi pljučnice

Intervju: prim. dr. Aleksander Stepanovič, predsednik združenja zdravnikov družinske medicine. Zboli lahko vsak, najbolj ogroženi