Ko postane prevroče za zdravje

Besedilo: Polonca Fiala, mag. farm.

Vročinska kap je najtežja oblika hipertermije in lahko doleti vsakega izmed nas! Zlasti pa so za vročinske motnje dovzetni starostniki in majhni otroci, bolniki s srčno-žilnimi obolenji ter pretežki ljudje.

Človeško telo vzdržuje ravnovesje med tvorbo in izgubo toplote. V naših možganih je »termostat«, ki nenehno oddaja in prejema signale iz zunanji temperaturi izpostavljenih delov telesa (iz mišic, krvnih žil, kože, žlez, hrbtenjače). Telo samodejno vzdržuje optimalno telesno temperaturo z znojenjem, dihanjem, drgetanjem ter usmerjanjem pretoka krvi med kožo in notranjimi organi tako v mrzlem kot vročem vremenu. Zvišana temperatura okolja povzroča znojenje. Vsi ljudje se znojimo, nekateri izločijo tudi več litrov znoja dnevno. Ko se znoj na koži suši, se površina telesa ohlaja in tako se temperatura telesa zniža.
Kadar pa je telo preveč izpostavljeno zelo visokim temperaturam, lahko pride do vročinskih motenj, kot so vročinska izčrpanost, vročinska kap in vročinski krči. Nevarnost je večja pri visoki zračni vlagi, ki zmanjšuje hladilni učinek znojenja, in pri dolgotrajnih naporih, pri katerih mišice proizvajajo več toplote.

Vročinska kap
Vročinska kap je smrtno nevarno stanje zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hudi vročini. Sposobnost telesa, da bi se z izhlapevanjem znoja hladilo samo, je zmanjšana. Vročinska kap pogosto nastopi nenadoma in zahteva takojšnje zdravljenje.
Opozorilni simptomi, kot so vrtoglavica, glavobol in utrujenost, lahko nastopijo, niso pa nujni. Znojenje se po navadi zmanjša, a tudi to ni nujno. Koža je pordela, vroča in suha. Srčni utrip je pospešen in lahko doseže tudi 180 utripov na minuto. Dihanje je hitrejše in plitvejše, krvni tlak je lahko nespremenjen. Telesna temperatura, ki jo moramo izmeriti rektalno, naraste na od 40 do 41 ⁰C. Oseba je zmedena, nastopijo lahko konvulzije in izguba zavesti.
Vročinska kap brez takojšnjega zdravljenja povzroči trajne okvare ali smrt. Telesna temperatura 41 ⁰C je namreč kritična meja, le stopinja več je pogosto usodna. Zato je vročinsko kap potrebno nemudoma zdraviti s hlajenjem in hitrim prevozom v bolnišnico. Najbolje je, da osebo zavijemo v mokro rjuho, jo damo v mrzlo kopel ali jo hladimo z ledom! V bolnišnici osebo dodatno oskrbijo! 

Vročinska izčrpanost
Vročinska izčrpanost nastane zaradi večurne izpostavljenosti vročini. Obilno potenje in posledična izguba tekočine ter elektrolitov povzročita utrujenost, nizek krvni tlak in lahko tudi kolaps. Pri človeku opazimo utrujenost, slabost, nemir, zmedenost in obilno potenje. Kri zastaja v žilah nog, ki so zaradi vročine razširjene. Zato oseba, če stoji, pogosto omedli. Srčni utrip je hiter in šibek, koža je hladna, bleda in vlažna. Zaradi izgube tekočine se zmanjša volumen krvi, zato je krvni tlak znižan. Zanimivo je, da vročinska izčrpanost lahko prizadene tudi osebe, ki na vroč dan počivajo v senci!
Najpomembnejše je, da hitro nadomestimo izgubo tekočin in elektrolitov. Bolnik naj leži na hladnem, glava naj bo v nekoliko nižjem položaju. Vsakih nekaj minut naj oseba po požirkih srka hladen napitek rahlo osoljene vode ali še bolje peroralno rehidracijsko raztopino.
Pozorni bodimo tudi na vročinske krče (boleče trzanje mišic), ki nastanejo ob pretiranem potenju zaradi naporne dejavnosti v hudi vročini. Povzroči jih prevelika izguba tekočin in elektrolitov. Težave so pogoste pri fizičnih delavcih in športnikih.

Kaj storiti, da vročina ne bo ogrožala našega zdravja?

• Dnevno spijte vsaj dva litra tekočine, najbolje vode. Stopnjo hidracije najbolje zaznamo z občutkom za žejo in pogostostjo uriniranja. Če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to dodaten znak, da je treba zaužiti več tekočine. 
• Ne uživajte pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. 
• Prostore zračite zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. 
• Zadržujte se v zaprtih, hlajenih prostorih. Če doma ali v službi nimate klimatskega hlajenja, pojdite v nakupovalni center ali knjižnico – tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature v vročini. 
• Doma se hladite s hladno prho ali hladno kopeljo. 
• Oblačite se v bombažna ali lanena lahka, ohlapna oblačila. 
• Nikoli ne puščajte nikogar v zaprtem parkiranem avtomobilu. 
• Zunanje fizične aktivnosti omejite na jutranje in večerne ure. 
• Omejite športno aktivnost. V času fizične aktivnosti spijte od dva do štiri kozarce hladne, brezalkoholne pijače na uro. 

In ko nam telo sporoča, da postaja za zdravje prevroče, tega nikar ne preslišimo!