Okužbe črevesja na dopustu

Besedilo: strokovnjaki nacionalnega inštituta o hrani in prehrani

Na potovanjih se pogosto srečujemo z različnimi zdravstvenimi težavami, saj smo izpostavljeni določenim dejavnikom tveganja, ki jih v domačem okolju ni. Pri prebavnih težavah najpogosteje pomislimo na drisko, pogosto pa je tudi zaprtje.

Različne študije kažejo, da zaradi potovalne driske trpi tudi do 63 odstotkov ljudi, medtem ko zaradi potovalnega zaprtja trpi do devet odstotkov ljudi. Vzroki za zaprtje so različni, med drugim tudi spremembe v prehrani in življenjskem slogu, saj med potovanjem uživamo več suhe in sladke hrane, poleg tega pa uživamo manj tekočin. Študije kažejo, da je vnos zadostne količine tekočin najpomembnejši ukrep preprečevanja zaprtja, zato moramo tudi med potovanjem in dopustom poskrbeti za ustrezen vnos tekočine. Svetuje se vnos 1,5 litra tekočine na dan, kadar se veliko potimo, pa tudi več. Prav tako je pomemben vnos vlaknin, zato tudi v času dopusta uživajte čim več sadja in zelenjave. Zadostna telesna aktivnost prav tako pomaga odpraviti zaprtje.

S skrbno pripravo na potovanje in ustrezno zaščito ter ravnanjem boste na potovanjih bolj varni tudi pred novim koronavirusom.

Črevesne nalezljive bolezni (ČNB) se kažejo s prebavnimi težavami oziroma slabostjo, bruhanjem, krči v trebuhu, drisko, lahko tudi s povišano telesno temperaturo. Povzročitelji ČNB so lahko virusi, bakterije ali paraziti, ki jih ugotavljamo z mikrobiološkimi preiskavami. Značilni so izbruhi zlasti virusnih drisk v kolektivih in nadaljnje nosilstvo (klicenoštvo) povzročiteljev po preboleli bolezni.

Povzročitelj
ČNB povzročajo različni povzročitelji (virusi, bakterije, glive in paraziti). Najpogostejši povzročitelji so norovirusi, rotavirusi in adenovirusi. Od patogenih črevesnih bakterij so najpogostejše okužbe s kampilobaktrom, salmonelo in patogenimi sevi E. coli. Pogosta je tudi zastrupitev s strupi bakterije Staphyloccocus aureus. Okužba s paraziti je manj pogosta.

Doba inkubacije
Čas od okužbe do prvih znakov bolezni običajno traja od nekaj ur do nekaj dni, lahko je tudi daljši, odvisno od povzročitelja in infekcijske doze (količine mikrobov, ki povzročijo bolezen), ki jo človek prejme.

Način prenosa
Povzročitelje ČNB človek zaužije s hrano, vodo ali si jih zanese v usta z umazanimi rokami. Mikrobi se tako nekaj časa izločajo z blatom obolelega. Ko bolnik okreva, izločanje mikrobov praviloma ne preneha, ampak se nadaljuje še od nekaj dni do mesecev. Z bolnika ali klicenosca se povzročitelj vrača v okolje, v higiensko neurejenih razmerah se okužba zlahka širi na zdrave osebe. Z nekaterimi povzročitelji so lahko okužene tudi živali, ki ne kažejo znakov obolenja, vendar povzročitelje lahko prenašajo na ljudi.
Infektivna doza pri črevesnih virusnih okužbah je v nasprotju z večino bakterijskih okužb nizka. Za okužbo je torej potrebna mala količina virusov. Ob izbruhih na primer norovirusnih drisk lahko zato zbolijo cele skupine otrok v vrtcih, varovancev v domovih za starejše, vsi družinski člani ipd.

Dovzetnost za okužbo
Za okužbo so dovzetni ljudje vseh starostnih skupin. Bolezen je lahko nevarna za majhne otroke, starejše osebe, kronične bolnike in nosečnice.

Znaki bolezni
Prebavne težave se pojavijo zaradi vnetja prebavil. Kažejo se kot slabost, bruhanje, krči v trebuhu, driska, povišana telesna temperatura. Bolnik se zaradi bolezni hitro izčrpa, zaradi izgube tekočine mu grozi izsušitev. Pri lažjih okužbah poteka bolezen bolj blago, lahko pa bolezenskih znakov sploh ni.

Kužnost
Bolnik oziroma klicenosec je kužen, dokler izloča povzročitelje z blatom.

Zdravljenje
Zdravljenje črevesnih nalezljivih bolezni je odvisno od vrste povzročitelja in težav obolelega. Večinoma gre za lajšanje težav, le izjemoma zdravimo z antibiotiki. Najpomembnejše je nadomeščanje izgubljene tekočine in soli. Pozorni moramo biti na to, da bolnik zaužije na dan najmanj od dva do tri litre tekočine in dodatno vso tekočino, ki jo izgubi zaradi bolezni oziroma driske, bruhanja in potenja. Če so težave hujše in nadomeščanje tekočine s pitjem ni mogoče, je potreben posvet z zdravnikom oziroma zdravljenje z infuzijami v bolnišnici.

Preprečevanje bolezni

Splošni preventivni ukrepi
Pri preprečevanju pojava in širjenja črevesnih nalezljivih obolenj sta najpomembnejša upoštevanje splošnih higienskih ukrepov ter izbira varne hrane in pijač.

Umivanje rok:
Na splošno si moramo umivati roke čim pogosteje oziroma kadar prehajamo »od manj čistih k čistejšim opravilom«. Zlasti po uporabi stranišča si vedno temeljito umijmo roke z milom in čisto vodo.
Pred jedjo temeljito umijmo roke s čisto vodo in milom.
Kjer ni na voljo čiste vode, svetujemo uporabo mokrih higienskih oz. alkoholnih robčkov.

Hrana:
Jejmo dobro pečeno/kuhano pravkar pripravljeno hrano.
Uživajmo sadje in zelenjavo, ki ju lahko sami olupimo.
Upoštevamo pravilo: »Skuhaj, speci, olupi ali ne jej!«
Osebe, ki prebolevajo ČNB, ne smejo delati v proizvodnji, prometu in prodaji živil, pri preskrbi prebivalstva s pitno vodo ter pri negi in hranjenju majhnih otrok.

Voda:
Pijmo ustekleničene pijače (originalno zaprte) in jim ne dodajamo ledu oziroma prekuhano vodo ali prevrete napitke.
V komunalno neurejenih okoljih si tudi zobe umivajmo z ustekleničeno ali prekuhano vodo.

Specifični preventivni ukrepi:
– cepljenje proti hepatitisu A,
– cepljenje proti tifusu,
– cepljenje proti rotavirusnim okužbam.

Ne pozabite na potujočo lekarno

Pri zaprtju si lahko pomagamo tudi z različnimi zdravili brez recepta, sploh če ste se s to težavo srečali že v preteklosti. Za potovanje so najprimernejša zdravila v obliki tablet, saj se zlahka prenašajo, hkrati pa so preprosta za uporabo, na primer zdravila z bisakodilom ali seno. Gre za kontaktna odvajala, ki so primerna za akutna zaprtja in se lahko uporabljajo krajši čas. Pomagamo si lahko tudi s sirupi z laktulozo ali svečkami z glicerolom. Vendar so sirupi velikokrat težki za prenašanje, svečke pa niso primerne za območja z vročo klimo, saj se lahko stopijo.

Težko pričakovane počitnice nam hitro lahko pokvarijo težave s prebavo – higiena rok, uživanje neoporečne vode in toplotno obdelanih živil ter različna zdravila brez recepta preprečujejo in lajšajo težave z drisko ali zaprtjem.

Kako se izogniti driski

Vzrok driske sta največkrat neustrezna higiena rok in uživanje nezadostno toplotno obdelane hrane ali vodovodne vode. Za preprečevanje driske se priporoča ustrezna higiena rok. Uživajte ustekleničeno tekočino. Izogibajte se pijačam z ledom, saj je ta lahko pripravljen iz vodovodne vode. Problematično je lahko tudi sadje, umito z vodovodno vodo, zato uživajte le olupljeno sadje. Prav tako se priporoča uživanje hrane, ki je prekuhana na vsaj 65 °C, ali suhe hrane.

Drisko lahko lajšamo z zdravilom, ki vsebuje racekadotril. Zmanjša izločanje vode in elektrolitov v črevesje ter tako pomaga ustaviti težave. Prav tako je pomembno nadomeščanje elektrolitov, pri čemer si lahko pomagamo s praški za rehidracijo. Probiotiki pa pripomorejo k vzpostavljanju in vzdrževanju ravnovesja in funkcije črevesja.

Na potovanjih se včasih srečamo tudi z različnimi zdravstvenimi težavami, velikokrat tudi z motnjami prebave. Drisko in zaprtje lahko velikokrat preprečimo z zdravim življenjskim slogom. Priporoča se pitje zadostne količine tekočine, vendar naj bo voda neoporečnega izvora. Prav tako se svetuje vnos velike količine sadja in zelenjave, ki naj bo ustrezno očiščeno ali toplotno obdelano. Poleg tega je treba dosledno izvajati higieno rok. Ob težavah pa si lahko pomagamo z zdravili brez recepta, ki naj bodo del vsake potovalne lekarne.

Prelistajte celotno revijo.

Prebrali ste prispevek iz JUNIJSKE izdaje Zdravih novic. Vas zanima še več?

Zadnji prispevki

Dehidracija

Besedilo: Maja Kolšek Šušteršič, dr. med., spec. druž. med. Voda predstavlja od 75 odstotkov telesne