Sklepi so čudeži biomehanskega inženiringa, ki omogočajo gibanje in zagotavljajo stabilnost po celotnem človeškem telesu. Sestavljajo jih kosti, ligamenti, vezi in sklepni hrustanec. Te kompleksne strukture omogočajo gladko in usklajeno gibanje, kar nam omogoča izvajanje različnih nalog, od hoje in teka do seganja in dvigovanja.

Besedilo: Diana Jeklin, dipl. kineziologinja
Ključen za celovitost delovanja sklepov je sklepni hrustanec. To je specializirano vezivno tkivo, ki pokriva sklepne površine znotraj sklepa. Hrustanec deluje kot blazina, absorbira udarce in zmanjšuje trenje med gibanjem, s čimer ščiti spodaj ležečo kost pred obrabo.
Sklepni hrustanec je sestavljen predvsem iz kolagenskih vlaken, ki so vgrajena v matriko proteoglikanov in vode. Ta edinstvena sestava hrustanca mu daje izjemne lastnosti prilagodljivosti in prožnosti, kar mu omogoča, da vzdrži kompresijske sile in enakomerno razporedi obremenitve po površini sklepa. Kljub svoji izjemni vzdržljivosti pa hrustanec ni imun na poškodbe. Različni dejavniki lahko vplivajo na zdravje hrustanca in sklepov, kar jih izpostavlja poškodbam in degeneraciji.

Gibajte se!
Eden od ključnih dejavnikov za zdravje sklepov je telesna dejavnost. Hrustanec nima lastne prekrvavitve, zato le z gibanjem telesa in posledično sklepov premikamo tekočino okoli sklepov in tako prinašamo hranilne snovi k hrustancu in odvajamo odvečne produkte. Odsotnost lastne prekrvavitve je tudi vzrok, da se hrustanec po poškodbah tako počasi celi in obnavlja. Redna vadba tako pomaga ohranjati zdravje sklepnega hrustanca, hkrati pa tudi vzdržuje primeren obseg gibanja v sklepih in krepi okoliške mišice.
Nasprotno sedeč način življenja lahko privede do togosti sklepov, oslabelosti mišic in zmanjšane prožnosti, kar povečuje tveganje za poškodbe. Prekomerna ali ponavljajoča se obremenitev na sklepe, kot je tista med visokointenzivnimi dejavnostmi ali ponavljajočimi se gibi, lahko pospeši degeneracijo hrustanca in pri posameznikih povzroči pogoje za nastanek osteoartritisa.
Preventivni ukrepi
Preventivni ukrepi so ključni za varovanje zdravja sklepov in zmanjšanje tveganja za poškodbe. Ogrevanje pred telesno dejavnostjo pomaga pripraviti sklepe in okoliška tkiva na gibanje, s čimer zmanjšuje verjetnost nategov in zvinov. Vključevanje nizko obremenilnih dejavnosti za sklepe, kot sta plavanje ali kolesarjenje, v vadbeni načrt lahko zagotovi dobrodošel premor za sklepe, hkrati pa spodbuja kardiovaskularno pripravljenost in mišično moč. Treba je vključiti tudi vadbo z bremeni, ki krepi mišice, saj med gibanjem pravzaprav mišice pomagajo stabilizirati sklepe.

Poškodbe sklepov
Kljub našim najboljšim prizadevanjem pa lahko poškodbe sklepov še vedno nastanejo. Med najpogostejšimi so zvini, nategi in raztrganine hrustanca. Zvini vključujejo raztezanje ali trganje sklepnih ligamentov, medtem ko nategi vplivajo na mišice ali vezi. Te poškodbe pogosto nastanejo zaradi nenadnih zasukov ali udarcev, ki presegajo običajni obseg gibanja sklepa. Raztrganine hrustanca pa lahko nastanejo zaradi akutne travme ali degenerativnih sprememb čez čas, kar povzroča simptome, kot so bolečina, oteklina in omejeno gibanje.
Zdravljenje poškodb sklepov
Zdravljenje poškodb sklepov je odvisno od resnosti in narave poškodbe. V mnogih primerih takoj po poškodbi uporabimo štiri ukrepe, ki vključujejo počitek, hlajenje, kompresijo in dvig poškodovanega predela telesa, da se lajša bolečino in zmanjšuje vnetje.
Lahko se predpišejo tudi nesteroidna protivnetna zdravila za lajšanje bolečin in oteklin.
Fizioterapija igra ključno vlogo pri rehabilitaciji, saj pomaga pri zdravljenju poškodbe, poskrbi za začetno obnovo moči, prožnosti in obsega gibanja v poškodovanem sklepu.
Potem pa je treba poskrbeti še za zadostno moč mišic, saj te med gibanjem pomagajo stabilizirati sklep.
V telesu je največji dejavnik tveganja za poškodbo prejšnja poškodba, zato je treba poškodbo dobro rehabilitirati in mišice spraviti v še boljšo kondicijo, kot so bile pred poškodbo. Najbolje je, če po fizioterapiji nadaljujete še z programom za krepitev mišic. Za ustrezen program se obrnite na strokovnjake – kineziologe, ki so specializirani za oblikovanje takih programov.
V bolj resnih primerih ali kadar konservativni ukrepi ne privedejo do olajšanja, je lahko potrebna kirurška intervencija. Posegi, kot sta artroskopija ali rekonstrukcija vezi, se lahko izvajajo za popravilo poškodovanih tkiv in obnovo funkcije sklepa. Pooperativna rehabilitacija je največkrat potrebna za optimizacijo rezultatov in olajšanje polnega vračanja k dejavnosti.
Pomembno
Vzdrževanje zdravih sklepov je ključno za ohranjanje gibljivosti in kakovosti življenja. Z razumevanjem strukture in funkcije sklepov, sprejetjem in izvajanjem preventivnih ukrepov in pravočasnim iskanjem zdravljenja po poškodbah lahko zagotovimo dolgotrajnost in vitalnost teh ključnih anatomskih struktur. Z ustrezno nego in pozornostjo lahko naši sklepi še naprej podpirajo naša aktivna življenja še mnoga leta.
Slike:
- Ogrevanje pred telesno dejavnostjo pomaga pripraviti sklepe in okoliška tkiva na gibanje, s čimer zmanjšuje verjetnost nategov in zvinov.
- Treba je vključiti tudi vadbo z bremeni, ki krepi mišice, saj med gibanjem pravzaprav mišice pomagajo stabilizirati sklepe.
- Fizioterapija igra ključno vlogo pri rehabilitaciji, saj pomaga pri zdravljenju poškodbe, poskrbi za začetno obnovo moči, prožnosti in obsega gibanja v poškodovanem sklepu.