Sladkorna bolezen: dostopnost do oskrbe in zdravljenja

Vsako leto 14. novembra obeležujemo svetovni dan sladkorne bolezni, ki nas opominja na naraščanje razširjenosti te bolezni ter spodbuja preprečevanje, zgodnje odkrivanje in učinkovito zdravljenje. Letošnja tema svetovnega dneva ozaveščanja o tej tihi epidemiji je »Dostopnost do kakovostne oskrbe in preventiva za vse«.

Besedilo: Uredništvo

Dostopnost do oskrbe in zdravljenja ostaja ena ključnih težav ljudi s sladkorno boleznijo po svetu. V mnogih državah si ljudje težko privoščijo inzulin, glukometre in druge potrebne pripomočke za zdravljenje, prav tako pa je težava pomanjkanje izobraževanja o bolezni, zaradi česar so mnogi bolniki prepuščeni sami sebi. 

Brez ustreznega zdravljenja lahko sladkorna bolezen povzroči resne zaplete, kot so bolezni srca in ožilja, bolezni ledvic, živčevja in oči; med najhujšimi so odpoved ledvic, slepota in amputacije. Tveganje za zaplete se poveča pri tistih, ki niso deležni kakovostne oskrbe ali nimajo dostopa do potrebnih zdravil in pripomočkov. Zato letošnja kampanja z geslom Dostopnost do kakovostne oskrbe in preventiva za vse poudarja potrebo po ukrepih, ki bi zagotovili enakovredno dostopnost do inzulina, medicinske opreme in zdravljenja za vsakega bolnika, ne glede na njegov kraj bivanja ali finančne zmožnosti. V nekaterih delih sveta se trudijo zagotoviti brezplačne ali subvencionirane pripomočke, vendar ti še vedno niso dostopni povsod.

Dostop do kakovostne oskrbe je ključen za preprečevanje in obvladovanje sladkorne bolezni ter izboljšanje kakovosti življenja bolnikov. Le z ustreznim zdravljenjem in rednimi pregledi je mogoče obvladovati bolezen in zmanjšati tveganje za zaplete. Poleg dostopa do zdravil in pripomočkov kakovostna oskrba vključuje tudi:

• Izobraževanje in podporo: Bolniki in njihovi svojci potrebujejo izobraževanje o tem, kako pravilno meriti krvni sladkor, kako prilagoditi prehrano in kako preprečiti zaplete.
• Redne zdravstvene preglede: Ti pregledi omogočajo spremljanje morebitnih zapletov, kot so težave s srcem, ledvicami in očmi, ter hitro ukrepanje ob prvih znakih zapletov.
• Celostni pristop k zdravljenju: Poleg zdravil so pomembni tudi nasveti o gibanju, prehrani in psihološki podpori, saj sladkorna bolezen vpliva na vse vidike bolnikovega življenja.

Letošnja kampanja zato poudarja tudi pomembnost zgodnjega odkrivanja in preventivnih ukrepov, ki so ključni za preprečevanje razvoja in napredovanja bolezni.

Kaj je sladkorna bolezen?

Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki se pojavi, ko telo ne more pravilno uravnavati ravni sladkorja (glukoze) v krvi. V večji nevarnosti za razvoj bolezni so posamezniki s prekomerno telesno težo, pomanjkanjem telesne aktivnosti ali genetsko dovzetnostjo za sladkorno bolezen.

Poznamo več vrst sladkorne bolezni:

1. Sladkorna bolezen tipa 1 – avtoimunska bolezen, pri kateri telo napade celice trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin, zato potrebuje stalno zdravljenje z inzulinom.
2. Sladkorna bolezen tipa 2 – pogostejša oblika, pri kateri telo ne proizvaja dovolj inzulina ali pa se celice nanj ne odzivajo pravilno. Pogosto je povezana z nezdravim življenjskim slogom in se lahko izboljša s spremembo prehrane, telesno aktivnostjo in zdravili.
3. Gestacijski diabetes – oblika sladkorne bolezni, ki se razvije med nosečnostjo in lahko poveča tveganje za sladkorno bolezen kasneje v življenju.

Sladkorno bolezen pogosto imenujemo »tiha bolezen«, saj se lahko razvija postopoma in dolgo časa ne povzroča opaznih simptomov. To še posebej velja za sladkorno bolezen tipa 2, pri kateri se simptomi pogosto razvijajo počasi in so v začetku lahko blagi ali zlahka spregledani. Zgodnje prepoznavanje znakov sladkorne bolezni je ključno za pravočasno diagnozo, ki omogoča boljše obvladovanje bolezni in preprečevanje zapletov.

Znaki in simptomi sladkorne bolezni

Simptomi se lahko razlikujejo glede na tip sladkorne bolezni, vendar imajo nekatere skupne znake, ki jih je treba prepoznati. Najpogostejši simptomi sladkorne bolezni so:

• Pogosto uriniranje (poliurija), še posebej ponoči, je eden od zgodnjih znakov sladkorne bolezni. Do tega pride, ker telo skuša izločiti presežek sladkorja (glukoze) v krvi skozi urin, kar povzroči večje izločanje tekočin iz telesa.
• Povečana žeja (polidipsija) se pojavi, ker telo izgublja več tekočine z uriniranjem. Bolniki pogosto poročajo o občutku stalne žeje, tudi če pijejo več kot običajno.
• Povečan apetit (polifagija) – zaradi nezmožnosti telesa, da učinkovito pretvori glukozo v energijo, se pojavi občutek lakote. Pri sladkorni bolezni tipa 1 telo ne proizvaja inzulina, pri tipu 2 pa se celice na inzulin ne odzivajo ustrezno. Posledica tega je pomanjkanje energije, ki ga telo zazna kot lakoto.
• Izguba telesne teže – pri sladkorni bolezni tipa 1 telo ne more uporabiti sladkorja kot vira energije, zato začne razgrajevati maščobe in mišice za energijo. Pri sladkorni bolezni tipa 2 lahko pride do podobne izgube teže, čeprav redkeje. Nenamerna izguba teže je še posebej zaskrbljujoč znak pri otrocih in mladih odraslih.
• Utrujenost in pomanjkanje energije – zaradi pomanjkanja glukoze v celicah se ljudje s sladkorno boleznijo pogosto počutijo utrujene in brez energije. To utrujenost lahko spremlja občutek oslabelosti in zmanjšane zmožnosti za vsakodnevne aktivnosti.
• Zamegljen vid – povišan krvni sladkor vpliva tudi na lečo v očesu, kar lahko povzroči začasno zamegljen vid. Pri nenadzorovani sladkorni bolezni lahko pride tudi do resnejših očesnih težav, kot je diabetična retinopatija, ki lahko privede do slepote.
• Pogoste okužbe in počasno celjenje ran – povišan krvni sladkor oslabi imunski sistem, zaradi česar so ljudje s sladkorno boleznijo bolj dovzetni za okužbe, kot so okužbe sečil in kože. Prav tako je celjenje ran počasnejše, saj visok krvni sladkor vpliva na pretok krvi in regeneracijo tkiva.
• Mravljinčenje ali odrevenelost v okončinah – dolgotrajno povišan krvni sladkor lahko povzroči poškodbe živčevja, kar se kaže kot mravljinčenje, bolečina ali odrevenelost v stopalih, dlaneh in nogah. Ta simptom, znan kot diabetična nevropatija, se pogosto pojavi pri sladkorni bolezni tipa 2, še posebej, če je bolezen dlje časa brez nadzora.

Znaki sladkorne bolezni pri otrocih

Pri otrocih, predvsem pri sladkorni bolezni tipa 1, so simptomi običajno izrazitejši in se pojavijo nenadoma. Starši naj bodo pozorni na hitro izgubo teže, pogostejše uriniranje, večjo žejo in povečano lakoto. Nenaden pojav posteljnega močenja pri otrocih, ki so že opustili plenice, je lahko tudi opozorilni znak.

Kdaj poiskati zdravniško pomoč?

Če opazite katerega od navedenih simptomov pri sebi ali svojih bližnjih, je treba opraviti preiskave krvi, s katerimi se preveri raven krvnega sladkorja in postavi diagnozo. Pogosto se uporablja krvni test HbA1c, ki kaže povprečno raven krvnega sladkorja v zadnjih treh mesecih, ter meritve krvnega sladkorja na tešče ali po obroku.

Pomen zgodnjega odkrivanja

Čeprav gre za kronično bolezen, ki lahko prizadene vsakogar, jo je mogoče uspešno obvladovati z zgodnjim odkrivanjem, zdravim življenjskim slogom, rednim merjenjem krvnega sladkorja, pravilno prehrano in ustreznim zdravljenjem. Pomembno je, da bolniki poznajo svojo bolezen in sodelujejo pri načrtu zdravljenja.

Redna kontrola krvnega sladkorja

Redno merjenje krvnega sladkorja pomaga preprečiti zaplete in omogoča boljše prilagajanje zdravljenja glede na bolnikovo stanje. Bolniki naj sledijo navodilom zdravnika in upoštevajo priporočeno pogostost meritev. Zdrav način življenja, redno gibanje in uravnotežena prehrana pomagajo preprečevati in obvladovati sladkorno bolezen.

ŠTEVILKA:

5,6 mmol/L je normalna vrednost glukoze v krvi na tešče (po 8-urnem postu), vrednost nad 7,0 mmol/L pomeni, da ima oseba že diabetes.

OKVIR: + SLIKA MERITVE

MERJENJE KRVNEGA SLADKORJA

Sladkorno bolezen oziroma diabetes diagnosticiramo na podlagi vrednosti krvnega sladkorja (glukoze) ob določenih meritvah:

1. Nivo glukoze na tešče: Normalna vrednost glukoze v krvi na tešče (po 8-urnem postu) je pod 5,6 mmol/L.
   1. Prediabetes: vrednost med 5,6 in 6,9 mmol/L.
   1. Diabetes: vrednost nad 7,0 mmol/L.

2. Naključna meritev glukoze: Če je naključno izmerjena vrednost glukoze nad 11,1 mmol/L, to kaže na sladkorno bolezen, še posebej ob prisotnosti simptomov (žeja, pogosto uriniranje, nenamerna izguba teže ali izčrpanost).
3. Oralni glukozni tolerančni test (OGTT): Pri tem testu oseba zaužije raztopino z glukozo, nato pa se dve uri kasneje meri krvni sladkor.
   1. Normalna vrednost po dveh urah je pod 7,8 mmol/L.
   1. Prediabetes: vrednost med 7,8 in 11,0 mmol/L.
   1. Diabetes: vrednost nad 11,1 mmol/L.
4. Glikirani hemoglobin (HbA1c): Ta test prikazuje povprečno raven krvnega sladkorja v zadnjih treh mesecih.
   1. Normalna vrednost HbA1c je pod 5,7 %.
   1. Prediabetes: vrednost med 5,7 % in 6,4 %.
   1. Diabetes: vrednost nad 6,5 %.