Stres – negativen in pozitiven

Besedilo: Polonca Fiala, mag. farm.

Stres in dejavniki stresa niso enaki za vse ljudi, pač pa ju določajo posameznikova osebnost, njegove izkušnje ter okolje, v katerem živi.

Besedo stres v zadnjih desetletjih pogosto uporabljamo. Včasih morda prepogosto, saj že običajno oviro, zaplet ali nevšečnost v življenju radi imenujemo s tem izrazom. Stres je odziv telesa in duše na dejavnike, ki zmotijo njuno normalno ravnovesje. V življenju je stres praktično neizogiben in pomeni prilagoditveni odziv organizma na zunanji (napad, ropot, blisk) ali notranji dejavnik (žalost, bolezen …), ki ga prepoznamo kot ogrožajočega. Hiter tempo življenja nas sili k hitenju in površnemu življenju, naloge in skrbi se kopičijo, življenjski zapleti pa sčasoma presežejo naše sposobnosti in zmogljivosti. Oviram nismo več kos, razvije se stres. In kje je naša meja?
Stres in dejavniki stresa niso enaki za vse ljudi, pač pa ju določajo posameznikova osebnost, njegove izkušnje ter okolje, v katerem živi. Stres bi lahko ponazorili s struno na violini. Prenežen pritisk bo izzval dolgočasen, tih zvok; premočan pa povzročil, da bo struna počila. Tisti pravi pritiski pa bodo izvabili čudovite tone, prijetne za uho in dušo.

Kaj se dogaja v telesu v stresni situaciji
Ne glede na vrsto ogrožajočega dejavnika – stresorja se organizem odzove z alarmno reakcijo »boj ali beg«. Naši možgani prepoznajo neko dogajanje za nevarno ali škodljivo, zato hipotalamus preko hipofize spodbudi nadledvično žlezo k izločanju hormonov (adrenalina, noradrenalina in kortizola). Ti sprožijo simptome, ki jih občutimo in opazimo: pospešeno bitje srca in hitrejše dihanje, zviša se krvni tlak, dlani postanejo potne in mrzle, pojavijo se prebavne težave, v kri se pospešeno sproščajo glukoza in maščobne kisline za dodatno mišično delo, hkrati pa se kri iz trenutno manj pomembnih delov telesa (koža, prebavila) usmeri v življenjsko pomembne organe in mišice, ki jih potrebujemo za boj in beg. Opazimo tudi vedenjske prilagoditve: zvečajo se budnost, previdnost in pozornost, zmanjšata se apetit in dovzetnost za bolečine ter upade libido (spolna sla).

Vendar stres ni vedno negativen, obstaja tudi pozitiven stres (rojstvo otroka, uspešen rezultat, poroka, zaposlitev …). Medtem ko kratkotrajni stresi spodbujajo učenje, prispevajo k napredovanju, osebni rasti in tudi povečujejo možnost posameznika za preživetje, dolgotrajni, ponavljajoči stres vodi v bolezen. Kronični stres povečuje tveganje za nastanek obolenj srca in ožilja, saj zvišuje holesterol in trigliceride v krvi. Dolgotrajni stres lahko vodi v sladkorno bolezen, saj veča neodzivnost tkiv na inzulin, vpliva na nihanje krvnega pritiska, nalaganje maščevja okoli pasu, motnje menstrualnega ciklusa in potence (libida), vpliva na sindrom razdražljivega črevesja, zgago in ulkusno bolezen. Prav tako vodi v duševne težave (depresije, panične napade, motnje spanja, razdražljivost …), privede do izčrpanosti, alkoholizma, motenj hranjenja in poslabša ali sproži zdravstvene težave, h katerim smo nagnjeni, pa se dotlej še niso razvile.

V izogib vsemu temu je pomembno, da znamo in se naučimo stres obvladati. Tako postane izziv in gibalo na poti razvoja in ne breme, ki prinaša bolezen. Zato poskusimo odpraviti sam vir težav, uporabimo sprostilne tehnike (osredotočimo se na dihanje), naučimo se reči ne, ko česa ne zmoremo ali ne obvladamo, pozornost namenimo tudi zdravi prehrani, ki naj bo bogata z vitamini, vsebuje pa naj le malo maščob in zmerne količine beljakovin. Odpovejmo se prekomernemu pitju alkohola in kave ter opustimo kajenje. Prav tako so v lekarni brez recepta na voljo pripravki, ki so dodatna pomoč k uspešnejšemu premagovanju psihofizične izčrpanosti (vitaminsko-mineralni pripravki, magnezij, antioksidanti, koencim Q10, ginseng …).
Poglejte na življenje s svetle plati. Poskusite vsaj za kratek čas odložiti skrbi, vzemite si čas zase in počnite tudi tisto, kar vas veseli. Pokličite ali obiščite dobre prijatelje, najdite dobrega sogovornika in ne opuščajte sprehodov v naravo. V življenju pride do situacij, ko nam je kratko malo vsega preveč, skrbi se nakopičijo, delo priganja, pomoči pa ni videti od nikoder. Prepričajte se, da ni tako: še obstaja dobrota in toplina sveta, še nas družijo prijateljske vezi, še vedno moramo poiskati in najti pomoč v sočloveku – oporo v prijatelju in strokoven nasvet strokovnjaka!