TEMA MESECA

Teden boja proti raku: »Obdrži sonce na varni strani«

Tradicionalni slovenski teden boja proti raku, letos že 41., se je začel prvi ponedeljek v marcu in je potekal pod geslom »Obdrži sonce na varni strani«. Aktivnosti v tem tednu organizira Zveza slovenskih društev za boj proti raku (Zveza) v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana (OI), Ministrstvom za zdravje in Državnim programom obvladovanja raka. Teden boja proti raku je namenjen temu, da ljudi seznanjamo, opolnomočimo in spodbujamo k spremembam prepričanj, stališč in vedenj, s katerimi lahko številne rake preprečimo.

Besedilo: Onkološki inštitut Ljubljana (OI) in Zveza slovenskih društev za boj proti raku

Po podatkih Registra raka Republike Slovenije za kožnim melanomom v povprečju letno zboli več kot 600 oseb, 125 jih umre. Čeprav je kožni melanom v veliki meri preprečljiv, je v Sloveniji na šestem mestu po pogostosti med vsemi raki. Število novih primerov se povečuje, tako v Sloveniji kot v svetu, podatki pa kažejo, da se bo breme tega raka v naslednjih 20 letih povečalo za več kot polovico. Strokovnjaki zato pozivajo, naj skrb za zaščito kože pred UV žarki, redno samopregledovanje kožnih znamenj in obisk osebnega zdravnika ob sumljivih spremembah postanejo del naših zdravih navad.

Glavna vodila

Eno glavnih vodil pri oblikovanju strateških ciljev in programa dela Zveze je z leti postal Evropski kodeks proti raku,ki vsebuje 12 nasvetov za zmanjšanje zbolevanja za rakom. Sedmi od njih naslavlja preprečevanje kožnega melanoma s pozivom, da se čim manj izpostavljamo sončnim žarkom. Predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, doc. dr. Urška Ivanuš, dr. med., je ob predstavitvi letošnjih aktivnosti tedna boja proti raku povedala, da zelo velik delež kožnega melanoma lahko preprečimo z ukrepi, ki jih lahko izvajamo sami: »Pomembno je, da smo prav vsak trenutek pozorni, da sonce obdržimo na varni strani. Zato uporabljajte zaščitna oblačila, pokrivala, sončna očala in kreme z visokim zaščitnim faktorjem; pazite, da vas, še posebej pa otrok, ne opeče sonce; in ne uporabljajte sončenja v solarijih, saj je učinek podoben kot pri soncu.« Pojasnila je, da po podatkih Mednarodne agencije za raziskovanje raka Slovenija sodi med države, kjer je delež kožnega melanoma, ki je povezan z UV sevanjem, okrog 90 %. Slovenija se tako umešča na 6. mesto med 40 evropskimi državami glede na delež kožnega raka, ki ga lahko pripišemo UV sevanju. »Sončenje je še posebej tvegano za otroke. Velika izpostavljenost soncu do 10. leta starosti skoraj podvoji tveganje za kožnega raka kasneje v življenju,« je poudarila dr. Ivanuš. 

Kako lahko preprečimo nastanek kožnega melanoma?

Petletno preživetje bolnikov s kožnim melanomom je po podatkih Registra raka razmeroma veliko, okrog 90-odstotno, predvsem na račun tega, da v Sloveniji kar v 75 % odkrivamo kožne melanome v omejenem stadiju, ko je preživetje 100-odstotno. Če je kožni melanom odkrit v razširjenem stadiju, je 5-letno preživetje 61-odstotno, v razsejanem stadiju pa le še 31-odstotno. Katarina Šmuc Berger, dr. med., specialistka dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Izola, je izpostavila, da kožni melanom v veliki meri povezujemo z okvarami kože, ki jih povzroči izpostavljenost UV žarkom. Tveganje za nastanek melanoma se poveča v primeru številnih sončnih opeklin, opeklin v otroški dobi in opeklin z mehurji. Zato strokovnjaki priporočajo zaščito kože pred vplivom v naravi prisotnih UV žarkov ter odsvetujejo uporabo solarijev.

Kako melanom odkrijemo zgodaj?

»Pri kožnem melanomu je ključnega pomena odkrivanje v zgodnji fazi razvoja, ko je zdravljenje uspešno že s preprostim kirurškim posegom. Za zgodnje odkritje bolezni je pomembno poznavanje in opazovanje lastne kože. Med ljudmi so že dobro znani kriteriji ABCDE kot koristen opomnik za prepoznavanje morebitnih znakov melanoma: asimetrija znamenja, nepravilni robovi, neenakomerna ali spremenjena barva, premer več kot 6 mm in spremembe v znamenju, kot so rast, srbenje, krvavitev ali pojav novih. Ob tem se v zadnjih letih uveljavlja tudi znak ‘grde račke’, s katerim opisujemo spremembo na koži, ki se po svojih lastnostih močno razlikuje od vseh ostalih in tudi laiku omogoči zgodnje prepoznavanje sumljive spremembe na koži.«

Pot od suma do diagnoze

Da preventivni ukrepi igrajo ključno vlogo pri zmanjševanju pojavnosti kožnega melanoma, saj je zgodnje odkrivanje ključno za uspešno zdravljenje in izboljšanje preživetja bolnikov, je opozorila tudi družinska zdravnica, prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, in dodala: »Vsak posameznik bi moral redno pregledovati svojo kožo, da bi odkril morebitne spremembe ali nenavadne tvorbe. To vključuje pregledovanje celotne površine kože, tudi pod lasmi in na težje dostopnih mestih.« 

Napoved preživetja pri kožnem melanomu je lahko zelo individualna in se lahko razlikuje od primera do primera, zato je dr. Rotar Pavlič izpostavila: »Pomembno je, da se bolniki posvetujejo s svojimi zdravniki za podrobno oceno primera in načrtovanje najboljše možne obravnave. Poleg tega je podpora družine, skupnosti in strokovnjakov za zdravljenje ključna pri obvladovanju te bolezni.«

Centralizirano zdravljenje

Na področju zdravljenja kožnega melanoma v zadnjih letih spremljamo ogromen napredek. Skoraj vsi slovenski bolniki s kožnim melanomom, ki jim je zaradi napredovale bolezni predlagano kirurško zdravljenje bezgavk, sistemsko zdravljenje ali obsevanje, so obravnavani na Onkološkem inštitutu Ljubljana.

Osnova uspešnega onkološkega zdravljenja je multidisciplinaren, celosten in posamezniku prilagojen način, kar pa lahko zagotovimo le s centraliziranim pristopom. »Večina kožnih melanomov zahteva preprost kirurški poseg, s katerim pozdravimo skoraj 90 % bolnikov. S tem posegom pa dobimo tudi podatek o morebitni prizadetosti bezgavk in s tem napoved prognoze bolezni. Če je kožni melanom zaseval tudi v bezgavke, sledi multidisciplinarno zdravljenje – kombinacija kirurgije, sistemskega zdravljenja in radioterapije,« je povedala doc. dr. Barbara Perić, dr. med., specialistka kirurgije z Onkološkega inštituta Ljubljana. »Dobro sodelovanje vseh v procesu zdravljenja bolnika s kožnim melanomom je posebno pomembno tudi v času sodobne imunoterapije, ki je znatno izboljšala preživetje bolnikov z zasevki melanoma, lahko pa ima žal neprijetne, celo nevarne neželene učinke. Posebna skupina bolnikov s kožnim melanomom so starostniki, pri katerih zdravljenje posebno skrbno prilagajamo njihovim potrebam in zmogljivosti. Žal pa nemalokrat opažamo, da so ravno ti najbolj krhki bolniki pogosto k nam na zdravljenje napoteni pozno,« je še opozorila doc. dr. Perić.

Breme raka v Sloveniji

V Evropi in drugod po svetu so rakave bolezni iz leta v leto vse večji javnozdravstveni problem. V Sloveniji po ocenah Registra raka Republike Slovenije za rakom letno zboli približno 16.000 ljudi, umre jih več kot 6.000. Skoraj polovico vseh rakavih bolezni bi bilo mogoče preprečiti z zdravim življenjskim slogom, redno udeležbo v presejalnih programih za raka, pa tudi z življenjem v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju.

Zadnji prispevki