Zasvojenost – kajenje

Besedilo: Bojan Madjar, mag. farm.

Znano je, da vsebuje cigaretni dim preko 4000 kemičnih spojin, vključujoč preko 50 znanih kancerogenih in metaboličnih strupov. Ti se nalagajo v pljučih, prehajajo v kri ter se po krvnem obtoku prenesejo v druge dele telesa. Omenjene spojine torej ne okvarjajo samo pljuč in dihalnega aparata, temveč tako rekoč vsako celico človeškega telesa.

Negativni učinki kajenja

Škodljivi učinki na dihala

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB; kronični bronhitis, emfizem). Kadilci imajo jutranji kašelj za nekaj običajnega in dostikrat trdijo, da se brez cigarete ne morejo odkašljati. Vendar je prav kronični kašelj pogosto prvi znak bolezni, ki ostane spregledana in zato nezdravljena. Težko sapo, ki se sprva pojavlja le ob naporih, kadilci pripisujejo slabi telesni pripravljenosti. Edino učinkovito zdravilo, ki ustavi napredovanje bolezni, je opustitev kajenja. Po nobeni doslej znani poti se že nastale škode, ki jo je povzročilo kajenje, ne da popraviti. Najpogosteje se diagnoza KOPB postavi v tisti fazi, ko je bolnik že invalid. Z zdravili lahko težave samo nekoliko olajšamo, v napredovali fazi so bolniki pogosto odvisni od aparata, ki dovaja kisik.

Pljučni rak. Vsaj 8 od 10 primerov je povezanih s kajenjem. V začetku preteklega stoletja, ko kajenje še ni bila splošno razširjena razvada, je bil pljučni rak izjemno redek, tako rekoč neznana bolezen. Sedaj se starostna meja obolevanja za pljučnim rakom znižuje, zboleva vedno več žensk.

Druge vrste raka. Kajenje je tudi glavni dejavnik tveganja za raka ustne votline in grla. Kadilci pogosteje obolevajo za rakom požiralnika, želodca in črevesja. Tudi rak sečnega mehurja in ledvic sta pogostejša pri kadilcih. Poleg tega predstavlja kajenje dejavnik tveganja za razvoj levkemij, kožnega raka, raka trebušne slinavke in raka v otroštvu.

Približno polovica kadilcev umre zaradi s kajenjem povezanih obolenj.

Učinki na srčno-žilni sistem

Povišajo se krvni tlak, srčna frekvenca ter iztis krvi iz srca. Zaradi povečanega dela srčne mišice se poveča poraba kisika. Zaradi vezave ogljikovega monoksida iz cigaretnega dima na hemoglobin se zmanjša kapaciteta rdečih krvničk za prenos kisika. Zviša se viskoznost krvi. Spremeni se razmerje lipidov v krvi. Poveča se koncentracija slabih lipidov (LDL) ter zmanjša koncentracija dobrih lipidov (HDL). Kajenje tako pospešuje nastajanje ateroskleroze in s tem povezanih bolezni. Vse to ima za posledico:

– Koronarno obolenje. Je med največjimi povzročitelji smrtnosti pri nas. Vsak sedmi primer je povezan s kajenjem. V posebej veliki nevarnosti so ženske, ki kadijo in hkrati jemljejo kontracepcijske tabletke.

– Možgansko kap. Tveganje pri kadilcih je dvakrat večje kot pri nekadilcih.

Učinki na spolne organe

Problemi v spolnosti. Pri kadilcih obstaja večja verjetnost kot pri nekadilcih za pojav impotence ali nezmožnost obdržati erekcijo v srednjih letih. To naj bi bila posledica okvarjanja krvnih žil v penisu zaradi kajenja. Poleg tega je pri kadilcih obeh spolov zmanjšana plodnost.

Menopavza. Pri kadilkah se v povprečju pojavi dve leti prej kot pri nekadilkah.

Rak. Kajenje predstavlja dejavnik tveganja za razvoj raka dojke, raka materničnega vratu ter prostate.

Zaradi posledic kajenja umre v Sloveniji vsako leto približno 3500 ljudi.

Škodljivi učinki med nosečnostjo

Ogljikov monoksid se še močneje veže z dojenčkovim hemoglobinom ter tako povzroči kronično hipoksijo zarodka (pomanjkanje preskrbe s kisikom). To pa ima za posledico upočasnjeno rast, pri živalskih modelih pa so tudi dokazali, da vpliva na razvoj možganov.

Zapleti med nosečnostjo vključujejo krvavitve, odstop posteljice, prezgodnji porod, izvenmaternično nosečnost, spontan splav.

Dojenčki, rojeni kadilkam, imajo po navadi manjšo porodno težo (v povprečju za 200 g). Zaradi prezgodnjega poroda ter manjše porodne teže so novorojenčki dovzetnejši za razne bolezni in infekcije. Kajenje je škodljivo predvsem v drugem in tretjem tromesečju nosečnosti.

Druge telesne bolezni, povezane s kajenjem

Stanja, pri katerih kajenje povzroči pogosto poslabšanje ali podaljša simptome: astma, prehlad, gripa, tuberkuloza, kronični rinitis, diabetična nevropatija, hipertiroidizem, multipla skleroza, očesni nevritis in Crohnova bolezen.

Kajenje poveča nevarnost razvoja nekaterih obolenj/stanj: nevropatija, siva mrena, psoriaza, obolenje dlesni, izguba zob, osteoporoza, rana na želodcu, periferno obolenje žil.

Zaradi vezave ogljikovega monoksida iz cigaretnega dima na hemoglobin se zmanjša kapaciteta rdečih krvničk za prenos kisika. Zviša se viskoznost krvi.

Druge težave, ki jih prinaša kajenje

Kadilčev zadah, lasje, obleka, koža ter dom imajo duh po tobaku. Kadilci ga seveda ne zaznajo, za nekadilce pa je običajno zelo moteč. Kajenje prav tako vpliva na sposobnost okušanja ter voha, ki sta okrnjena. Kajenje stane kar precej denarja.

Pri kadilcih se hitreje pojavijo gube na obrazu, zato so kadilci pogosto videti starejši, kot so v resnici. Neredko ima kadilec pri 40 letih enako zgubano kožo kot nekadilec pri 60 letih, koža je tanjša in slabše prekrvljena.

Pasivno kajenje

S pasivnim kajenjem vdihnemo količinsko nekaj manj škodljivih snovi, vendar je dolgotrajna izpostavljenost pasivnemu kajenju dokazano škodljiva. Dostikrat so pasivnemu kajenju izpostavljeni že otroci, ki nimajo nikakršne možnosti, da bi se temu uprli. Ti so potem bolj nagnjeni k razvoju astme ter okužb ušes, nosi in pljuč. Poleg tega je pri njih pogostejša smrt v zibelki. Na splošno tudi v šoli dosegajo slabše rezultate, predvsem na področju razumevanja in branja. V odrasli dobi je pri njih večja verjetnost razvoja pljučnega raka, KOPB ter bolezni srca in ožilja.

Znano je, da vsebuje cigaretni dim preko 4000 kemičnih spojin, vključujoč preko 50 znanih kancerogenih in metaboličnih strupov.

Približno polovica kadilcev umre zaradi s kajenjem povezanih obolenj. Pri kadilcu je pričakovana življenjska doba približno za od 8 do 12 let krajša kot pri nekadilcu. Zaradi posledic kajenja umre v Sloveniji vsako leto približno 3500 ljudi. Leta 2000 je po vsem svetu zaradi bolezni, ki so povezane s kajenjem, umrlo 4,2 milijona ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo leta 2025 umrlo zaradi kajenja 10 milijonov ljudi. Prav zato ni presenetljivo, da je prav zdravje najpogostejši razlog, ki ga navajajo kadilci, kot vzrok za opustitev kajenja.


Prelistajte celotno revijo.

Prebrali ste prispevek iz majske izdaje Zdravih novic. Vas zanima še več?

Zadnji prispevki

ŽIVILO MESECA

Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran Oktober je vrhunec sezone jabolk, hkrati pa se