Besedilo: doc. dr. Borut Jug, dr. med., specialist interne medicine
Ateroskleroza je bolezen, pri kateri se žile, ki dovajajo svežo kri tkivom in organom (arterije), naplastijo z maščobnimi oblogami, ki jih imenujemo aterosklerotični plaki.
Zakaj ateroskleroza povzroča težave
Aterosklerotični plaki lahko sčasoma zožijo arterijo in povzročijo moteno prekrvavitev tkiv in organov, kar se lahko kaže z bolečinami v področju telesa, ki ni dovolj prekrvavljeno. Aterosklerotični plaki pa se lahko na površini natrgajo in s tem sprožijo strjevanje krvi in nenadno zaporo arterije, zaradi katere je prekrvavitev nenadoma kritično ovirana, tkiva in organi pa zato začnejo odmirati. To se zgodi pri srčnem infarktu in možganski kapi.
Katere arterije prizadene ateroskleroza
Ateroskleroza prizadene arterije po vsem telesu. Glede na to, katere arterije so najbolj izrazito prizadete, poimenujemo različne bolezni.
Karotidna bolezen prizadene karotidne arterije. To so arterije v vratu in glavi, po katerih teče kri do možganov. Širši pojem je tudi možganskožilna bolezen. Povezana je z velikim tveganjem za možgansko kap.
Koronarna bolezen prizadene koronarne arterije. To so arterije, ki prehranjujejo srce. Če se arterija kritično zoži, je prekrvavljenost srca ovirana takrat, ko srce potrebuje največ hranil − to je med naporom. Bolečine zaradi zoženih arterij imenujemo angina pektoris. Če se arterija nenadoma zapre, pride do odmrtja dela srca, kar imenujemo srčni infarkt.
Periferna arterijska bolezen prizadene arterije, po katerih teče kri v noge. Če se arterija kritično zoži, je prekrvavljenost srca ovirana takrat, ko mišice noge potrebujejo največ hranil − to je med naporom. Če se arterija nenadoma zapre, pride do odmrtja tkiv v nogi, kar imenujemo gangrena.
Kaj je srčni infarkt
Srčni infarkt je odmrtje dela srčne mišice zaradi pomanjkanja kisika. Kisik do srčne mišice dovajajo koronarne arterije. Če se koronarna arterija nenadoma zapre in je s tem onemogočen dotok krvi s kisikom do srčne mišice, začne ta del srčne mišice odmirati. Koronarna arterija se največkrat zapre zaradi ateroskleroze, in sicer tako,
da v predhodno bolni arteriji nastane strdek. Zamašeno arterijo je potrebno čim prej odmašiti (s pomočjo čezkožnega posega z žico, napihljivim balonom ter opornico ali stentom), da ne odmre srčna mišica, dolgoročno pa je z zdravim življenjskim slogom in zdravili potrebno preprečiti napredovanje ateroskleroze.
Kaj je angina pektoris
Angina pektoris je, podobno kot srčni infarkt, oblika koronarne ateroskleroze, le da gre tu za stabilno zožitev, ki povzroča prsno bolečino takrat, ko srce potrebuje nadpovprečno količino kisika, to je med telesnim naporom ali čustvenim stresom. Težave praviloma izzvenijo s počitkom in ne puščajo trajnih posledic, nas pa opozarjajo na prizadetost koronarnih arterij, ki bi lahko privedla do srčnega infarkta. Težave zaradi angine pektoris obvladamo z zdravili ali posegi (s pomočjo čezkožnega posega z žico, napihljivim balonom ter opornico ali stentom), dolgoročno pa je z zdravim življenjskim slogom in zdravili potrebno preprečiti napredovanje ateroskleroze.
Kaj je nenadna srčna smrt
Nenadna srčna smrt pomeni zastoj srca, do katerega privede nenadna motnja srčnega ritma. Srčni infarkt v področju srca, ki je pomemben za vzdrževanje rednega srčnega ritma, je pogost vzrok nenadne srčne smrti. Ob zastoju srca je pomembno, da očividec nemudoma pokliče na številko 112 in začne s temeljnimi postopki oživljanja. Temeljni postopki oživljanja (masaža srca) zagotovijo, da skozi možgane med zastojem srca z zunanjo masažo vseeno prečrpamo nekaj krvi, dokler se delovanje srca znova ne vzpostavi – praviloma z dodatnimi postopki oživljanja (električnim sunkom z defibrilatorjem ali z adrenalinom).
Kaj je možganska kap
Možganska kap je posledica zamašitve arterije, ki prehranjuje del možganov. Pokaže se kot odpoved delovanja tistega dela možganov, ki je neposredno prizadet (če gre za kap v govornem področju, je onemogočen govor, če gre za kap v gibalni možganski skorji, je onemogočeno hoteno gibanje dela telesa). Možgansko kap lahko povzroči ateroskleroza (podobno kot srčni infarkt), lahko pa tudi strdek, ki je priletel od drugod in zamašil možgansko arterijo. Zamašeno arterijo je smiselno čim prej odmašiti (s pomočjo zdravil, ki raztapljajo strdke), dolgoročno pa je glede na vzrok (ateroskleroza ali strdek, ki je priletel od drugod) potrebno preprečiti vnovično možgansko kap.
Kaj je periferna arterijska bolezen
Periferna arterijska bolezen je zožitev arterije nog, ki onemogoča ustrezno prekrvavitev mišičja nog med hojo – takrat se tudi pojavi bolečina v mečih, ki izzveni med počitkom. Težave najučinkoviteje odpravi redna vsakodnevna hoja (več ponovitev hoje do praga bolečine, redno vsak dan). Kratkoročno lahko zoženo arterijo razširimo (s pomočjo čezkožnega posega z žico, napihljivim balonom ter opornico ali stentom), dolgoročno pa je z zdravim življenjskim slogom in zdravili potrebno preprečiti napredovanje
ateroskleroze. Za nastanek periferne arterijske bolezni je morda celo bolj kot pri drugih oblikah ateroskleroze pomembno kajenje, zato je ključnega pomena, da bolniki prenehajo kaditi. Če je periferna arterijska bolezen kritična in povzroči bolečine v mirovanju ali spremembe na udu, pride v poštev poskus širjenja zožene arterije.
Kaj je anevrizma aorte
Anevrizma je razširitev žile, aorta pa je glavna arterija v telesu, ki poteka v sredini trupa od srca do nog in oddaja vse druge poglavitne arterije. Presenetljivo je vzrok za anevrizme (razširitve) enak kot za zožitve – ateroskleroza. Anevrizma je nevarna, ker lahko poči in posameznik izkrvavi v telo; verjetnost, da bo anevrizma počila, je tem večja, kolikor večja je anevrizma. Za operacijo se odločimo, ko je verjetnost, da bo anevrizma počila, večja od verjetnosti, da bo posameznik imel zaplete zaradi operacije. Dolgoročno pa je z zdravim življenjskim slogom in zdravili potrebno preprečiti napredovanje ateroskleroze. Za anevrizmo aorte je morda celo bolj kot pri drugih oblikah ateroskleroze pomemben krvni tlak, zato je ključnega pomena, da je krvni tlak pri bolnikih skrbno uravnan.
Kaj povzroča aterosklerozo
Aterosklerozo povezujemo z dejavniki tveganja. Posamezniki, ki imajo enega ali več dejavnikov tveganja, verjetneje zbolijo zaradi posledic ateroskleroze. Hkrati pa obvladovanje tistih dejavnikov tveganja, na katere lahko vplivamo z življenjskim slogom ali zdravili, zmanjša možnosti, da bi prišlo do napredovanja ateroskleroze ali pojava njenih zapletov. Dejavnike tveganja za nastanek ateroskleroze razdelimo v štiri skupine:
- – biološki: nanje ne moremo vplivati – dednost, starost, moški spol,
- – življenjski slog: nanj lahko v prvi vrsti vplivamo sami:
- kajenje,
- nezadostna telesna dejavnost,
- prehrana,
- čezmerna telesna teža in debelost,
- – bolezni: nanje lahko vplivamo z zdravili, vendar se v trenutku, ko zdravljenje opustimo, dejavnik tveganja povrne na prvotno raven:
- povišane krvne maščobe (»slabi« ali LDL-holesterol, trigliceridi),
- povišan krvni tlak,
- sladkorna bolezen,
- – psihosocialni: sem sodijo depresija, anksioznost, stres, osamljenost, socialna neprivilegiranost in mnogi drugi.
Kako diagnosticiramo aterosklerozo
Aterosklerozo dokažemo s preiskavami, ki pokažejo nezadostno prekrvavljenost organov, ali s slikanji, ki pokažejo naplastitve arterij. Preiskave so pogosto nepraktične, invazivne ali povezane z nepotrebnim rentgenskim sevanjem, zato pri zdravih posameznikih ateroskleroze ne dokazujemo neposredno, pač pa izračunamo njeno verjetnost na podlagi točkovnikov, ki upoštevajo vse znane dejavnike tveganja.
Drugače je pri bolnikih s simptomi zaradi aterosklerotične zožitve in še bolj pri bolnikih, ki so zaradi nenadne zapore arterije kritično ogroženi. Ko postavimo sum na nenadno zaporo arterije, opravimo slikanje arterije (angiografijo): slikanje koronarne arterije na primer imenujemo koronarna angiografija ali kar koronarografija. S slikanjem lahko sočasno poskušamo tudi razširiti arterijo s pomočjo žičke in napihljivega balona ter preprečiti, da bi se znova zaprla, s pomočjo opornice ali stenta.
Kaj pomeni, če imam diagnosticirano aterosklerozo
Dokazana ateroskleroza – ker ste preboleli srčni infarkt ali možgansko kap, ker so vam dokazali naplastitve ali zožitve arterij ali jih celo zdravili s kirurškimi ali čezkožnimi posegi – pomeni, da so arterije dovzetnejše za to bolezen in da moramo »z vsemi topovi« obvladovati dejavnike tveganja, da ne bi prišlo do zapleta ali njegove ponovitve.
To pomeni, da je zaželeno, da so dejavniki tveganja veliko bolj obvladani kot pri nekom, ki nima ateroskleroze:
- – »slabi« ali LDL-holesterol < 1,8 mmol/L,
- – indeks telesne mase (telesna teža, deljena s kvadratom telesne višine) < 25 kg/m2,
- – krvni tlak < 140/90 mmHg,
- – krvni sladkor < 7 mmol/L oziroma HbA1c (če imate sladkorno bolezen) < 7 %.
Dodatno je potrebno zdravljenje z zdravili, ki preprečijo, da bi ateroskleroza napredovala ali se zapletla s strdkom.
Posebej pomembno je, da poskušate življenjski slog prilagoditi tako, da bo čim ugodneje vplival na aterosklerozo:
- – redno jemljete vsa priporočena zdravila,
- – izgubite odvečno težo, če ste pretežki ali debeli,
- – izbirate hrano, ki je bogata z zelenjavo, sadjem in majhno vsebnostjo transnasičenih maščob,
- – ste vsak dan vsaj 30 minut telesno dejavni (vsaj hoja po ravnem),
- – opustite kajenje, če kadite.
DEJAVNIKI TVEGANJA ZA ATEROSKLEROZO
Kaj so dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja so lastnosti, ki so povezane z večjim tveganjem, da bo posameznik utrpel srčni infarkt, možgansko kap ali drugo izrazno obliko ateroskleroze (oziroma da se pri njem dogodek ponovi). Dejavnike tveganja so prepoznali z opazovanjem večjega števila posameznikov, in sicer so posamezniki z dejavniki tveganja pogosteje zbolevali od drugih.
Dejavniki tveganja niso nujno tudi vzrok za bolezen; to pomeni, da ni nujno, da bo nekdo z določenim dejavnikom tudi zbolel, le verjetnost se poveča. Na nekatere dejavnike ne moremo vplivati (na primer na starost ali določene genetske lastnosti), druge lahko povsem odpravimo (na primer kajenje), tretje lahko obvladamo (na primer povišan krvni tlak, ki ga ne moremo pozdraviti, lahko pa ga z zdravili znižamo in s tem zmanjšamo škodo, ki jo utegne povzročiti na našem žilju). Razumljivo posvečamo največ pozornosti tistim dejavnikom, ki jih lahko odpravimo ali vsaj obvladamo.
